Na eni strani poteka lov na delovno silo iz tujine, saj je ob staranju prebivalstva pomanjkanje kadrov že in bo v prihodnje še večja težava gospodarstva. Da bi zapolnili prazna delovna mesta, se državni aparat poskuša prilagoditi na novo situacijo procesiranja velikega števila dovoljenj za bivanje. Sprejemajo se zakoni, strategije in direktive, s katerimi poskušajo tuje delavce kar se da hitro spraviti na slovenska delovišča. Še več: ministrstvo za delo pod ministrom Luko Mescem je v začetku leta na Filipinih odprlo slovenski konzulat. Da bi se postopek uvažanja filipinske delovne sile še dodatno pospešil, lahko filipinski državljani svoje biometrične podatke oddajo kar na konzulatu in že tam prevzamejo enotno dovoljenje za bivanje in delo v Sloveniji. Podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da se je število delovnih dovoljenj in soglasij, ki jih tujci iz tretjih držav potrebujejo za pridobitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, od leta 2015 povečalo za več kot trikrat. Povedano drugače: statistika kaže, da je pri nas že skoraj vsak šesti zaposleni tuji državljan. Približno 13 odstotkov tujih delavcev prihaja iz članic Unije, kar 87 odstotkov pa iz držav tretjega sveta.