‘Občine zahtevajo dvig povprečnine za 15 odstotkov.« »Skupnost občin vztraja, da naj bo povprečnina za najmanj 15 odstotkov višja.« Medijska zapisa sta vsebinsko identična. Razlika je le v tem, da je prvi iz leta 2009, drugi je bil objavljen ta teden.
Problem krivičnega financiranja občin preko sistema povprečnine in primerne porabe je kronična hiba slovenskega sistema lokalne samouprave. Zaradi njega približno 40 lokalnih skupnosti dobi premalo sredstev za financiranje nalog, ki jih morajo izvajati po diktatu države. V tej podhranjeni skupini so vse mestne občine. Absolutno najbolj oškodovana med njimi je mariborska, letni primanjkljaj po besedah župana Saše Arsenoviča znaša že skoraj 28 milijonov evrov in potaplja njen razvojni investicijski potencial. Podfinancirana je tudi Ljubljana, a ima srečo, da država to delno kompenzira preko zakona o glavnem mestu.
Vlada Roberta Goloba je že večkrat napovedala sistemsko rešitev, ki bi vzpostavila pravično poplačilo stroškov obveznih občinskih nalog. Napovedi, tako kot številnih drugih, ni udejanjila. Ko je obstala na praznih floskulah, je skušala v svoj prid izkoristiti katastrofalne poplave. Če hočemo zagotoviti dovolj denarja za obnovo, morajo svoje pasove zategniti tudi občine, ponavlja. Župani bi mu morali biti skorajda hvaležni, da jim povprečnine ne zniža!
Cinizem vladnega varčevalnega pristopa tiči v tem, da podfinancirane občine ne morejo zmanjševati stroškov storitev, za katere prejemajo proračunski denar preko mehanizma povprečnine in primerne porabe. Ker jim njihovo izvajanje izrecno nalaga država. Manjkajoči denar morajo izbrskati iz lastnih virov, to je iz žepov občank in občanov ter lokalnih gospodarskih subjektov, denimo s podražitvijo komunalnih storitev ali z dvigom nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Življenje in delo v podfinanciranih občinah se posledično draži in zbija njihovo konkurenčnost.
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so z izračuni dokazovali, da bi bil nujen vsaj 15-odstotni dvig povprečnine. Vladna pogajalska skupina je zahtevo zavrnila. Prejšnji teden so predstavniki občinskih združenj ponudili kompromisni predlog, da bi povprečnina za leto 2024 znašala 773 evrov, dodatnih 50 milijonov evrov bi prejele podfinancirane občine preko ločenega sistema za poplačilo višjih stroškov plač zaposlenih v občinskih javnih zavodih. Finančni minister Klemen Boštjančič je zavrnil tudi ta približevalni predlog. Menda je kvečjemu pripravljen dvigniti povprečnino za prihodnji dve leti s 700 na 750 evrov, a o konkretnih številkah (še) ne želi razpravljati.
Tudi če bi primaknil 100 evrov, Boštjančič s tem ne bi odpravil temeljnega problema. Nezadosten je tudi kompromisni dvotirni sistem za lajšanje stisk mestnih občin. Edina dolgoročno vzdržna rešitev bi bila sprememba formule, po kateri se proračunski denar preko povprečnine razdeli med lokalne skupnosti. Ta od nekdaj zapostavlja mestne občine, ker ne upošteva v zadostni meri stroškov storitev (na področju zdravstva, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja), ki jih manjše lokalne skupnosti nimajo ali pa so bistveno manjši.
Golob je še poleti trdil, da bo v proračunu za prihodnje leto zagotovil pravičnejši izračun. Napovedi, kot že rečeno, ne bo izpolnil. Z združenji lokalnih skupnosti si drzne odpirati konfliktno fronto tudi zato, ker ve, da pri tem vprašanju niso tako enotna, kot se javno ustvarja vtis. Približno 170 županov si namreč ne želi odprave obstoječega modela financiranja. Njihovim občinam zagotavlja višje prilive, kot jim pravzaprav pripadajo.
