Kot pove že ime, naselje Snebersko nabrežje stoji – na nabrežju. Gre za območje, na katerem je Ljubljana konec sedemdesetih let preteklega stoletja Savi vzela zemljo, na kateri so zgradili naselje montažnih hiš. Na poljih med naseljem in nasipi na Savi še vedno ležijo rečni kamni, ki opominjajo, da je bilo tam še nedavno območje reke. Med hišami in strugo reke je nasip.
Za nasipe bi morala skrbeti država, Ljubljana pa bi kot vsaka občina morala vedeti, da je državo včasih treba opominjati na njeno dolžnost. Avgusta, ko je poplavilo naselje osemdesetih montažnih lesenih hiš, je Sava državo sama opomnila, da ji pripada del zemlje, na kateri živijo njeni državljani. Sedaj, nekaj mesecev kasneje, morajo državo na njeno dolžnost – tako kot v drugih poplavljenih krajih – nenehno opozarjati prebivalci naselja sami.
Na drugi strani se je Mestna občina Ljubljana po začetnih obotavljanjih in prelaganju odgovornosti presenetljivo dobro odrezala pri sanaciji – ustanovili so sklad, angažirali donatorje, ki so zbrali skoraj dva milijona evrov za sofinanciranje obnove, dogovorila se je z izvajalci, da so pod izrazito ugodnimi pogoji izvedli obnovitvena dela »na ključ«. Medtem so jim brezplačno odpeljali odpadke, dostavljali hrano, dali popust na elektriko, poskrbeli za nadomestno nastanitev za tiste, ki bi to potrebovali, in še kaj. Mestna občina Ljubljana se je odzvala odločno in pohvale vredno, a je ob tem nujno poudariti, da gre za dejanje dobre volje župana in mestnih služb, in ne za uradno dolžnost občine. Tak odziv je bil mogoč prvenstveno zato, ker je šlo za zelo specifično poplavno škodo: za omejeno lokacijo in za tipske, skoraj enake hiše. Že v primeru, da bi avgusta prišlo do tako obsežnih poplav, kot so bile na Viču leta 2010 ali 2014, bi bilo vprašanje, ali bi bil tak način sanacije škode učinkovit oziroma ali bi ga bilo sploh mogoče izpeljati.
Na Viču letos poplav ni bilo, ker je tam protipoplavna zaščita Gradaščice in Malega grabna že skoraj končana. Država je tam svojo dolžnost gradnje protipoplavnih ukrepov storila v veliki meri prav zaradi poplav v letih 2010 in 2014. Prebivalci Sneberij do sedaj niso prejeli še nobenega državnega institucionalnega odziva, ki bi dal jasno vedeti, kaj je šlo med poplavami narobe in kaj se bo storilo, da se kaj takega ne bo ponovilo. Ljubljana jo je med zadnjo ujmo »dobro odnesla«, je po poplavah izjavil župan. Vprašanje pa je, kako jo bo odnesla ob naslednji ujmi, saj za državo protipoplavna utrditev prestolnice očitno ne bo prioriteta. Občani nabrežja so skoraj zaključili obnovo poplavljenih hiš, državi pa na drugi strani ni uspelo niti počistiti vejevja, ki ga je nanesla ujma, kaj šele obnoviti ali dodatno utrditi nasipe. Neža Kodre iz Direkcije RS za vode je prejšnji teden celo poudarila, da so po njihovi oceni nasipi ob Savi v dobrem stanju, sploh pa je voda naselje poplavila mimo nasipov. Protipoplavne zaščite v Sneberjah torej ni treba popravljati, ker je šla voda mimo nasipov in so ti ostali nedotaknjeni? Ob tej izjavi seveda ni bil nihče od prizadetih prebivalcev pomirjen, če kaj, je takšna obrazložitev razlog za dodaten preplah in spodbuda za takojšnje ukrepanje. Prebivalci Sneberskega nabrežja podobno kot v drugih krajih, ki jih je prizadela avgustovska ujma, z grozo spremljajo mavrico rdečih in oranžnih opozoril, ki jih v zadnjih tednih spet razglaša Arso. Državljani, ki so v tem času že sanirali svoje poleti poškodovane domove, so še bolj nestrpni, vedoč, da država od poletja do jesenskega deževja ni kaj veliko storila v smislu razširitve protipoplavne zaščite. Snebersko nabrežje leži v prestolnici, ki ima daleč največ resursov za sanacijo in tudi politične moči v odnosu do države pa tudi do medijev. Če se prebivalci tega kraja počutijo spregledane, potem si lahko predstavljamo, kako se počutijo prebivalci drugih občin, ki ne dobijo niti toliko pozornosti niti nimajo takšnega zaledja.
