Včeraj je bil dvakratna novica dneva Rožnik. Najprej je Ljubljančane šokiralo, da bo zaradi nesoglasij med lastniki in najemniki začasno zaprta gostilna na Rožniku. Kaj je hujšega kot to, da sprehajalci na Cankarjevem vrhu nekaj časa ne bodo dobili kave, piva, flancatov in pehtranove potice.
Potem pa je udarila še novica, da je inšpekcija ustavila posek dreves na Rožniku. Sicer pozno, a vseeno. Gre za posek, ki se je začel pozimi, ko so odkazali odstranitev 389 dreves oziroma 773 kubičnih metrov lesa zaradi pomladitve gozda in bolezni. Odločbo za posek je Mestni občini Ljubljana izdal Zavod za gozdove Slovenije. Sprva je vse potekalo normalno, a ko so sprehajalci na hribu zagledali golosek ravno tam, kjer je največ sprehajalnih poti, so zagnali vik in krik, češ da uničujejo gozd Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, srce in pljuča prestolnice, ki ima v spominih slehernega Ljubljančana od Cankarja dalje prav posebno mesto. V hipu so vzniknile teorije zarote, da se s sečnjo dela prostor za gradnjo vila blokov. Občina kot lastnica zemljišč, kjer je potekal posek, se je po nekaj protestih pred kupi hlodovine na rožniških bregovih vendarle odzvala ter razložila, da je vse po predpisih, da je to odredila stroka, da bi res morali malce bolj jasno in glasno skomunicirati sečnjo, a da bodo organizirali strokovni posvet. Februarja pa je župan na tiskovni konferenci celo dejal, da bo poslej vsak teden povedal, koliko dreves bodo posekali v mestu. Slednje je sicer kmalu pozabil, posvet pa so organizirali in na njem je stroka še enkrat razložila, da je posek nujen in strokovno upravičen.
Vse lepo in prav do včeraj, ko je v javnost prišla odločba inšpekcije za naravo in vode, ki je ugotovila, da bi morala občina pred posekom pridobiti mnenje zavoda za varstvo narave in torej preostalih 189 dreves ne smejo posekati, dokler ne dobijo mnenja. Nakar je ljubljanski župan seveda takoj vehementno odgovoril, da tega niso naredili, ker so mislili, da pač ne potrebujejo mnenja, in so se na odločbo pritožili. Čeprav ne dvomimo o tem, da župan seveda ve, da v odloku o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki ga je sprejela občina, v 11. členu natančno piše, da se gospodarjenje z gozdovi lahko »izvaja le s predhodnim soglasjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave«. Odgovor »mi smo mislili, da tega ne rabimo« je sumljivo podoben odgovorom o kanalu C0, kjer se je občina tudi odločila, da za dodatno kineto ne bodo naredili presoje vplivov na okolje, ker menijo, da jim tega ni treba storiti. V prvem in drugem primeru bi to lahko storili, če ne zaradi drugega zato, da bi pomirili javnost. Sedaj je le vprašanje, ali gre v teh primerih za mestni pravni lapsus ali sistemsko izbiro odgovora »mi smo mislili, da tega ne rabimo«. Če gre za prvo, si mora mesto poiskati boljšo pravno službo. Če pa je drugo, imamo velik problem, saj je očitno, da je mestna občina v obeh primerih delovala po kavbojsko ali bolje rečeno po balkansko. Pomenljivo je tudi, da se župan v obeh primerih sklicuje na stroko, a ob tem del stroke mirno izključi iz procesa odločanja.
Ob tem pa moti še nekaj – občina je za odločbo izvedela precej prej kot javnost, saj so že konec maja vložili pritožbo. Pri tem pa se jim ni zdelo modro, da bi nemudoma obvestili javnost, ki je tako zelo občutljiva, ko gre za mestna drevesa. Ne, raje so včeraj, ko so bili po medijskem razkritju primorani govoriti o odločbi in sekanju dreves na Rožniku, poslali piarovsko sporočilo, da bo Mestna občina Ljubljana od sedaj naprej izbirala tudi najlepši drevored, češ, glejte kako skrbimo za drevesa. Ni kaj, res balkansko zajebavanje meščanov.
