Na direkciji za vode, ki jo vodi Neža Kodre, ter ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, so se znašli v hudi zagati. Evropska komisija jim je iz mehanizma za okrevanje in odpornost odobrila 335 milijonov evrov sredstev, a na direkciji in ministrstvu nikakor ne znajo pojasniti, po kakšnem ključu so jih razdelili med izbranih 34 občin.
Zveni neverjetno? Začnimo na začetku: začelo se je s pripravo načrta za okrevanje in odpornost pod taktirko prejšnje vlade Janeza Janše. Daleč največja posamezna postavka v tem načrtu je prav omenjenih 335 milijonov evrov za protipoplavne naložbe. Vlada v načrtu sicer še ni opredelila konkretnih projektov, je pa pod budnim očesom Bruslja predpisala merila, ki naj bi jih izbrani projekti izpolnjevali, kot tudi postopek njihovega izbora. Prvo merilo za protipoplavne naložbe se tako glasi: »projekt prispeva k zmanjšanju poplavne ogroženosti na opredeljenih območjih pomembnega vpliva poplav«. In prvi korak pri izboru projektov: »javno povabilo občinam, kjer so območja pomembnega vpliva poplav«.
Naša analiza razkriva, da so na direkciji, kjer so sklepali sporazume o naložbah z občinami, oboje gladko povozili. Med skupno 34 izbranimi občinami je namreč kar 15 takih, kjer sploh ni območij pomembnega vpliva poplav, objavo javnega povabila občinam pa so na direkciji preprosto preskočili. Na direkciji so se torej razdeljevanja 335-milijonskega protipoplavnega paketa lotili po domače, mimo predpisanega postopka in meril ter mimo prioritetne obravnave 86 območij, ki so strokovno prepoznana kot območja pomembnega vpliva poplav, torej območja, kjer je glede na kriterije iz evropske poplavne direktive ogroženost zdravja ljudi, okolja, gospodarstva in kulturne dediščine zaradi poplav največja v državi.
Tako s sredstvi za poplave pri nas ravnamo že leta, pa za to ne odgovarja nihče. In tega ne govorimo kar na pamet. To v reviziji porabe sredstev vodnega sklada – ki je nekakšen redni vir financiranja protipoplavnih ukrepov pri nas – ugotavlja računsko sodišče. V nedavno objavljenem revizijskem poročilu, ki se bere kot grozljivka o razmetavanju z javnim denarjem, je črno na belem zapisano, da se z denarjem iz vodnega sklada ravna netransparentno in arbitrarno. Citiramo: »Ministrstvo prioritet porabe sredstev sklada za vode nima določenih v nobenem od veljavnih aktov. Kriteriji izbire projektov, ki so se financirali iz sredstev sklada za vode, niso bili določeni, zato tudi ni zagotovljeno, da so v program sklada za vode vključeni tisti projekti, ki bi bili z vidika reševanja poplavne ogroženosti oziroma kakovosti stanja voda najbolj nujni.« Povedano drugače: 40 milijonov – približno toliko se na leto nateče v vodni sklad – meni nič, tebi nič vsako leto odleti po bogsigavedi kateri liniji, mimo kakršnih koli kriterijev in nadzora, ker na ministrstvu za naravne vire in prostor (prej ministrstvo za okolje in prostor) kriterijev za razdeljevanje tega denarja pač niso predpisali. Pa tega seveda ni spregledal (ali namerno prezrl) samo bolj ali manj sveže ustoličeni minister Brežan, ampak verjetno kar cela četica ministrov, pristojnih za vode, vse od ustanovitve vodnega sklada pred dvajsetimi leti.
Hja, če pristojna ministrstva in direkcija proračun vodnega sklada že leta izkoriščajo kot osebni plen vsakokratnega prostorskega ministra, se niti ne gre čuditi, da se, ko so pri razdeljevanju sredstev enkrat soočeni s kriteriji in prioritetami, nanje požvižgajo. A pozor, tokrat vendarle ne gre »zgolj« za državni denar. Gre za evropske milijone. V igri jih ni 40, ampak 335. In pod prste nam gleda nihče drug kot evropska komisija. Po domače tokrat torej ne bo šlo. Tako vsaj upamo – zavoljo naše poplavne varnosti, narave in javnih sredstev.
