Nov dan vlade Roberta Goloba, nova delovna skupina. »Imenovala sem delovno skupino za pametno infrastrukturo, kjer bodo vsi deležniki, vključno z zunanjimi strokovnjaki, dali na mizo vse ideje, tudi tiste, ki že obstajajo, da zadeve izboljšamo,« je sporočila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Ministrica je spremenila smer. Doslej je namreč razlagala, da je edina pot sprijazniti se z razmerami in pokazati veliko mero potrpljenja. Zdaj bi prometni krč okoli Ljubljane sproščala z digitalizacijo upravljanja prometa. »Smo na pravi poti, a seveda še nismo tam, kjer bi si želeli,« je bila slikovita.
Tisti, ki so medtem stali v zastoju, so se utemeljeno spraševali, kako jih bo digitalno upravljanje prometa rešilo iz zastoja. Ker kritične razmere na (avto)cestnem omrežju niso posledica okoliščine, da vozniki ne bi našli praznih cest. Na najbolj kritičnih odsekih alternativnih poti ni! Bo pametna signalizacija voznike usmerila čez Tolmin na poti iz Ljubljane v Koper?
Ljubljanski obroč je maksimalno zmogljivost dosegel leta 2016. Že leto prej, v času infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, je bila sprejeta celovita prometna strategija. Rešitve so znane. Ministrstvo bi moralo že zdavnaj začeti postopke umeščanja projektov v prostor. Tega ni storilo. Spomnimo: Bratuškova je bila ministrica za infrastrukturo že med septembrom 2018 in marcem 2020.
Namesto da bi poskušala nadoknaditi zamujeno, zdaj stavi na zeleni prehod, trajnostne alternative, potrpljenje in digitalizacijo. Hkrati zavaja javnost, da se bodo razmere bistveno izboljšale z dokončanjem železniške proge od Kopra do Maribora. Ker naj bi potem velik del tovora prestavili na tire. »Vidim luč na koncu tunela,« je optimistična.
»Železnica v Sloveniji ne more prevzeti več kot 15 odstotkov težkega tovornega prometa,« je na radiu Prvi opozoril prometni strokovnjak gospodarske zbornice Gregor Ficko. »Kdor si je to izmislil, ne bom rekel, da je bil naiven, ampak dejansko verjetno ni vedel, kaj je hotel s tem povedati. Mi niti sistemov nimamo, kako bi te tovornjake pretovorili s cest na železniški sistem.«
Če bi kdo moral vedeti, kaj govori, je to ministrica. Alenka Bratušek se raje zaletava iz ene nedodelane zamisli v drugo. Ali iz naivnosti ali preračunljivosti, je pravzaprav vseeno.
Utemeljena so strokovna opozorila, da je širitev avtocest na najbolj kritičnih odsekih kvečjemu kratkoročna rešitev, ki ne bo odpravila ključnega problema. Ker bo cestnega prometa potem še več in bo obstal tudi tretji vozni pas. Vendar ustrezne alternativne rešitve ni. Vožnja z vlakom bo mučna in zamudna, dokler ne bo zagotovljena dvotirnost na ključnih, potniško najzanimivejših relacijah. To se ne bo udejanjilo pred letom 2030. Rešitev tudi niso avtobusi, če nimajo svojega voznega pasu. Ko promet stoji, se tudi avtobus ne premakne.
Slovenski promet je na psu. Slovenska gospodinjstva plačujemo največji strošek za mobilnost v Evropi, zanj na leto namenimo skoraj 17 odstotkov dohodkov. Vožnja z avtomobilom je najdražja. In še dražja bo. Zato so nujne hitre in inovativne rešitve za zmanjšanje števila voženj.
Kaj lahko stori vlada Roberta Goloba? Lahko naroči izvedbo analize, kako z reorganizacijo delovnih mest v javnem sektorju zmanjšati dnevno migriranje zaposlenih v glavno mesto. Kako jih motivirati, da bi se skupaj vozili na delo. Kako jim zagotoviti delovno mesto, ki bi jim bilo dosegljivo z javnim prevozom, s kolesom ali peš. In ne nazadnje, kako bi zopet povečali obseg dela od doma.
Za izvedbo te analize lahko Golob oblikuje tudi delovno skupino. Vendar brez ministrice za potrpljenje Alenke Bratušek.