Upravni odbor zdravstvene blagajne je sprostil vse zavore. Na kar 22 straneh je ostro in argumentirano seciral predlog zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana. Sodba odbora je uničujoča: zakon je poln nejasnosti in neskladij, protislovij ter pravnih praznin. Zakonski predlog je tako slab, da ga je treba zavreči in spisati znova.
Upravni odbor ZZZS ni edini, ki je zamišljenemu modelu prenove ZZZS podelil oceno nezadostno. Do konca marca je bil podobno kritičen strateški svet za zdravstvo pod vodstvom Erika Breclja. Posvetovalno telo predsednika vlade, ki naj bi usmerjalo reformo zdravstva, je ugotavljalo, da namen zakona ni povsem jasen. In da je urejanje strukture zdravstvene blagajne iztrgano iz konteksta. Strateški svet je še opozarjal, da poskuša ministrstvo v zdravstveni blagajni na »pravno nesprejemljiv« način povečati svoj politični vpliv. Vztrajal je, da bi bilo treba zdravstveno reformo pisati drugače, celostno, ne s parcialnimi zakonskimi rešitvami. Ni presenetljivo, da je Bešič Loredan po prebiranju mnenja zagrozil z odstopom.
Napetost med kirurgoma je konec marca poskušal sprostiti predsednik vlade Robert Golob. Udeležil se je seje strateškega sveta za zdravstvo in v svojem nagovoru predstavil nekaj stališč o prenovi ZZZS. »Bili smo navdušeni,« je tedanje vzdušje opisal Brecelj. Strateški svet je zatem omilil stališča in soglašal s kompromisnim besedilom zakona. Vendar je bil »strokovni« sporazum očitno sklenjen s figo v žepu. Navdušenje nad predlagano rešitvijo je izpuhtelo. »Zakon o ZZZS ne bo sprejet,« je Dnevniku v ponedeljek povedal Brecelj.
Njegova napoved je bržkone pravilna. Predlogu zakona bo pravna služba državnega zbora prisolila zaušnico, kot je že storila Golobovi 600-evrski povišici za pravosodne delavce.
A kot da dvotirno pisanje zdravstvene reforme ni dovolj kaotično, je predsednik vlade vzpostavil še tretji tir. Po njem je v parlamentarni postopek »pripeljal« novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Besedilo so v tajnosti pripravili v poslanski skupini Gibanja Svoboda. V pretežnem delu je prepis zakonskega predloga iz časa vlade Marjana Šarca.
Novela, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je bila tako varovana skrivnost, da sta jo predsednik strateškega sveta Brecelj in podpredsednik Dorjan Marušič sprva komentirala, kakor da so jo pripravili na ministrstvu za zdravje. Njun prvi odziv je bil zato predvidljivo oster. Brecelj je časniku Delo potožil, da zamišljena rešitev ne upošteva priporočil strateškega sveta. Marušič je trdil, da gre zdaj na smeh vsem, ki so se trudili za preoblikovanje ali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »Frapirani smo nad preproščino ukrepanja,« je dejal in nepričakovano vložitev zakona označil za »gasilsko akcijo, ki je vsebinsko gledano korak nazaj v prihodnost«.
Ko je prišlo na dan, da je bil poveljnik gasilske akcije Robert Golob, in ne Danijel Bešič Loredan, je Brecelj bistveno omilil retoriko. »To je bila politična, in ne strokovna odločitev,« je soglašal s trotirnim reformiranjem zdravstva in dodal, da je vesel, ker novela pravzaprav udejanja predlog strateškega sveta. Ob tem je še povedal, da bo ključno zagotoviti financiranje.
Brecelj ima prav. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je politično všečna poteza, ki pa na predlaganem zakonu o ZZZS ne bo mogla temeljiti. Ali bo strateški svet za zdravstvo zdaj predstavil boljšo, celovito in predvsem zakonito rešitev, ni napovedal.
Golob je večtirno snovanje zdravstvene reforme vzpostavil s ciljem razširitve nabora smiselnih usmeritev. Te so ga doslej zapeljale zgolj na slepi tir.
