Precej verjetno je, da se je povoženi medved s ceste nad Želimljami zlizal in da zdaj že povsem mirno hlača po gozdovih. Kaj pa, če ne? Kaj pa, če resno poškodovan leži v kakšni kotanji? Kaj pa, če mimo te kotanje pride družina s psom na sprehodu? Kaj pa, če … Ne vemo. Je pa možno. In kdo bo odgovarjal, če se zgodi resen incident?
Odgovor poznamo, kot ga poznate bralci, ki ste včeraj lahko brali o tem, da v državi obstaja resna sistemska vrzel, ko ni jasno, kdo je odgovoren za sledenje in odstrel nevarne živali, ki lahko ogroža tudi ljudi. Nihče! S prstom bodo kazali drug na drugega. V primeru povoženega medveda, ki je trk z avtom preživel, so nam namreč lovci zatrjevali, da so to javno službo res opravljali oni, a da je ne nameravajo več, saj zanjo ni ne pravne podlage, ne povračila stroškov, ne zavarovanja. Ali kot so pojasnili na Lovski zvezi Slovenije: lovcu v primeru, da ga napade ranjen medved, ne pripada odškodnina, je pa odgovoren, če gre pri njegovi intervenciji kaj narobe.
Na pristojnem ministrstvu za naravne vire in prostor so žogico vrnili na lovsko stran, češ da javno službo »poseganja v populacijo rjavega medveda« po zakonu opravljajo lovske družine. Da nekaj v tej godlji ne štima, je jasno tudi ob dejstvu, da je na Zavodu za gozdove še do predlanskega poletja obstajala posebna skupina izurjenih lovcev, ki so poskrbeli točno za take primere. Pa so se protestno samorazpustili, ker za njihov obstoj ni bilo ne pravne ne finančne podlage. Zakon o divjadi in lovstvu v 21. členu določa naloge lovskih organizacij. Med njimi je zapisano tudi izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi. Naslednji členi, ki določajo financiranje, pa so že bolj megleni. Kakor koli že, več kot očitno obstaja glede odstrela nevarne (poškodovane) živali problem. Ki bi ga bilo dobro čim prej rešiti. Ker ko bo ranjena divja žival, ki je ni nihče izsledil in za katero ni nihče ocenil, ali jo je treba, pa naj se sliši še tako kruto, ustreliti ali pa ji pomagati, da preživi, nekoga resno poškodovala, bognedaj ubila, bo izgovarjanje ene in druge strani še bolj neprimerno, kot je že zdaj.
Prav velikih pričakovanj glede tega žal ne moremo imeti. Da je upravljanje divjih zveri v naših gozdovih hud zalogaj, namreč kaže že trenutni zaplet glede izrednega odstrela 230 medvedov. Odredilo ga je ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan. In navedlo tudi argumente, zakaj je to nujno potrebno. »Osnovni namen te težavne, a skrbno premišljene in strokovno podprte odločitve je preprečitev resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi. Povečane gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo večjo stopnjo konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva,« je ocenil minister.
A je ravno na dan, ko so na cesti med Škofljico in Kočevjem povozili dva medveda (eden je poginil, drugi preživel), predsednik vlade Robert Golob presenetil s pozivom, naj minister Brežan še enkrat premisli o tem, ali je izredni odstrel res potreben. Minister je najprej povedal, da se bosta s predsednikom vlade še malce pogovorila, a da odstrel že poteka, včeraj pa, da odlok ostaja v veljavi
Prihodnji teden bodo stavkali kmetje. Kmečkemu sodu je dno izbil predlog novele o zaščiti živali, ki določa, da bodo ravnanje z živalmi nadzorovali (tudi) laiki, ki bodo opravili 40-urni tečaj.
Upravičeno lahko sumimo, da je na opisane odločitve Roberta Goloba vplivala njegova partnerica Tina Gaber, zaprisežena borka za pravice živali, veganka in glasna nasprotnica uživanja mesa. Nobenih dokazov nimamo, da se slovenska politika glede ravnanja z živalmi kroji v njuni dnevni sobi, bi bilo pa priporočljivo, da bi vsaj kakšno odločitev vendarle prepustila stroki, ki se čuti odrinjena in neupoštevana. Mimogrede, zakon o zaščiti živali so, kot pišemo danes, razcefrali tudi veterinarji. In naj stroka in pristojno ministrstvo vendarle najdeta tudi sistemsko rešitev za primere, kot je ta nesrečni konkretni poškodovani medved.
