Tudi pri Stojmenovi Duh, ki je resor prevzela kot priznana strokovnjakinja s področja digitalizacije, se je izkazalo, da strokovnost še ne pomeni politične veščine. Pa tudi, kako velike kadrovske težave imajo vedno znova nove stranke. Njen odhod je že deveta ministrska menjava, osma iz kvote Svobode.
Na politični parket je sicer stopila glasno, ko je ostro kritizirala digitalne ukrepe Janševe vlade in napovedala spremembo politike digitalnih bonov, ki so jih mladi menjali za slušalke, a so nato na mestu njenih obljub zrasli spodleteli ukrepi. Že ob in po prvi interpelaciji zaradi nakupa prenosnikov so se v koalicijskih vrstah mnogi spraševali, kako to, da premier Robert Golob ob očitkih nevestnega in negospodarnega dela, ki ga je pozneje potrdilo tudi računsko sodišče, še zaupa ministrici. Vmes je zaradi nakupa sodne stavbe na Litijski v podobni vrednosti odstopila pravosodna ministrica, ministrico za javno upravo je pred tem odnesel sporni razpis, ministrico za kmetijstvo pa nutrije.
Tako dolg obstanek Stojmenove Duh še toliko bolj bode v oči, ker je na nakup računalnikov padel tudi sum kartelnega dogovora med dobavitelji, kar preiskuje Javna agencija za varstvo konkurence. Poleg tega je bilo že dolgo kot beli dan jasno, da je ministrstvo v večmilijonski nakup z javnim denarjem šlo – po domače povedano – ne da bi zares vedelo, koliko prenosnikov je potrebnih in kako jih bo razdelilo. Kljub temu je premier ministrico ščitil do zadnjega, ko je tik pred drugo interpelacijo odjeknila afera z domnevno nedovoljeno uporabo modrih luči na službenem vozilu, ki je lovilo ministričin let, njega pa radar. Očitke je sicer ministrica včeraj vse po vrsti zavrnila, ponudila odstop in odšla mimo novinarjev.
Iz odstopa ministrice lahko ob naštetem potegnemo štiri zaključke. Prvič: Stojmenova Duh se poslavlja kot ministrica, ki je preko koalicijske pogodbe obljubljala digitalizacijo od prometa do energetike ter omenjala celo možnosti digitalizacije volitev, nazadnje pa za njo z izjemo birokratskih zakonov in podzakonskih aktov ostaja bore malo digitalizacije. Drugič: v nasprotju s šolskim ministrom v odhodu Darjom Feldo, ki se kot strokovnjak v političnem suknjiču »zgolj ni znašel«, si bomo njeno kratko politično kariero zapomnili tudi po oholih javnih nastopih, pridni rabi službene kartice in oportunistični povolilni menjavi barv SD za Svobodo.
Tretjič: zaradi šlamastično izpeljanega nakupa se že zdaj lahko vprašamo, koliko računalnikov bo šlo v neprave roke in koliko jih ne bo pristalo v pravih rokah. In četrtič: koalicija se mora vprašati, zakaj je moralo priti do afere modre luči, da je ministrica vendarle odšla. Ta zgodba je zanjo v vrsti napak še najmanj obremenjujoča. Da, datum objave zgodbe štiri mesece po dogodku in tik pred interpelacijo jasno kaže, da je zadeva čakala v predalu na primeren trenutek. A ta je lahko nastopil le zato, ker je premier Golob bodisi zaradi kadrovske izpraznjenosti, bodisi zaradi politične nonšalantnosti, bodisi neupoštevanja kritik koalicijskih partneric, bodisi zaradi vsega naštetega to z odlašanjem odpoklica ministrice sploh dopustil. Edina svetla točke te kalvarije za vlado je, da je odšla še pred drugo interpelacijo in koalicijskim ušesom prihranila poldnevno opozicijsko obračunavanje v DZ.
