Med prioritete, za katere skušajo poskrbeti brez odlašanja, so v vladi Roberta Goloba uvrstili rez v bolniška nadomestila. Varčevanje bodo občutili ljudje, ki se po 90 dneh še ne bo zmogli vrniti v službo. Med prebivalci, ki jih bo predpraznični interventni paket udaril po žepu, so bolniki z rakom in drugimi hudimi boleznimi. Skrbi, kako bodo med napornim zdravljenjem ali celo bojem za življenje plačali najemnino in položnice, bodo pri mnogih dobile nove razsežnosti.
Ko iščejo skrite rezerve, se oblasti iz mandata v mandat še najraje ozirajo po bolnikih. V primeru bolniških odsotnosti tako vedno znova ugotovijo, da v drugih državah ne poznajo dviga nadomestil ob dolgotrajni bolezni in neomejenega trajanja bolniškega staleža. V nadomestila je pred več kot desetletjem zarezal že Zujf, a je takrat vendarle obveljalo, da ni modro udrihati po najranljivejših posameznikih. Sistemski posegi, s katerimi so skušali ministri ureditev posodabljati, so kasneje vedno znova pristali v predalih. Po odhodu Danijela Bešiča Loredana z ministrskega mesta se je nova ekipa odločila za bližnjico. Da namerava v bolniške poseči z interventno zakonodajo, je dala sedanja ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel vedeti že v prvih predstavitvah svojih načrtov.
Širših okoliščin, ki vplivajo na bolniške odsotnosti prebivalcev, na ministrstvu v preteklosti niso spremljali prav zavzeto. Eno od nalog, ki bi se jih morali že zdavnaj lotiti, je zdaj opravilo računsko sodišče. V revizijskem poročilu je popisalo številne luknje in nedoslednosti, ob katerih so v zdravstvenem resorju mižali iz leta v leto. Kontekst slovenskih težav z bolniškimi, ki so ga zamolčali tudi v utemeljitvah interventnega predloga, je zdaj na dlani.
Ali so v vladi pripravljeni prisluhniti opozorilom iz vrst bolnikov in sindikatov, še ni znano. Besedo so najprej dobili delodajalci, ki nasprotujejo vračanju k nekdanji delitvi obveznosti pri financiranju nadomestil. Če bo ostalo pri sedanjem predlogu, bodo morali namesto 20 pokrivati 30 dni odsotnosti. Torej tolikšen del, kot so ga morali pred odločitvijo državnega zbora na začetku leta 2022. Idejo, ki je kasneje pripomogla k poglabljanju luknje v zdravstveni blagajni, je prispevala skupina poslancev s prvopodpisanim Markom Bandellijem iz takratne SAB, noveli zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa so poleg poslancev SAB podprli še v SDS, NSi, stranki Konkretno in takratni nepovezani poslanci.
K slabo argumentiranim posegom v javni sistem se zatekajo tudi v aktualni vladi. Po fiasku z lansko interventno zakonodajo, ob kateri so se vrste predolgo čakajočih le še podaljševale in so se ji že odpovedali, so temeljito razpravo tokrat zaobšli še pri bolniških nadomestilih. K receptu iz mandata Danijela Bešiča Loredana pa se lahko vrnejo tudi pri razdelitvi zdravljenj – in denarja – za prihajajoče leto. Namesto dogovora med akterji se obeta še ena uredba.
Čas za sistemske spremembe se vladi Roberta Goloba nezadržno izteka. Iskanje poti, ki ne zahtevajo napornih dodelav predlogov in pogajanj, ni presenetljivo. Kar pa ne opravičuje obsežnih posegov brez temeljite razprave. Nered, ki ga je razgalila revizija računskega sodišča, so vrsto let vzdrževali na ministrstvu za zdravje. Nespodobno je, da so pometati začeli pri bolnikih.
