Ko je Slovenija v začetku junija 2021 skupaj z Izraelom dobila organizacijo evropskega prvenstva za ženske, je kljub pomislekom glede finančne smotrnosti prevladalo mnenje, da bo to lepa priložnost za zgodovinski uspeh reprezentance, ki je na treh zaporednih prvenstvih stare celine dvakrat obstala pred vrati četrtfinala. A zgodilo se je ravno nasprotno. Namesto vrhunca generacije se je na domačem prvenstvu iz takšnih in drugačnih razlogov zgodilo pomlajevanje, ki je za seboj potegnilo rezultatski polom. Slovenija se je namesto bojev za najvišja mesta od tekmovanja poslovila po skupinskem delu brez zmage.
Rezultatski neuspeh gostitelja velikega tekmovanja v športu velikokrat za seboj potegne tudi finančnega, sploh kadar gre za panoge, ki nimajo široke navijaške baze. Proračun slovenskega dela evropskega košarkarskega prvenstva za ženske so ocenili na 2,4 milijona evrov. Od tega je država prispevala 1,4 milijona, preostanek naj bi organizatorji dobili od sponzorstev in prodaje vstopnic. Ali bo na koncu res tako, je veliko vprašanje. Vsaj kar zadeva vstopnice, saj je obisk tekem slab in je bil tudi tistih slovenske reprezentance. Ker so pri Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) zagotovo vnaprej vedeli, da bo tako, se poraja vprašanje, zakaj niso v zadnjem trenutku poskušali rešiti, kar se je rešiti dalo, in razdelili vstopnic med mladino po osnovnih šolah in košarkarskih klubih. Tako bi morda prepričali kakšno od mladih deklet, da se odloči za igranje košarke, hkrati pa bi bila podoba na tribunah precej boljša. Na splošno ostaja občutek, da bi se pri organizaciji prvenstva dalo storiti več. Sploh glede promocije. Nikjer v Ljubljani namreč ni mogoče začutiti, da v mestu poteka evropsko košarkarsko prvenstvo za ženske, niti v okolici dvorane v Stožicah.
Da bi se organizacija evropskega košarkarskega prvenstva za ženske utegnila prevesiti v nočno moro, so resda dajali slutiti že dogodki pred začetkom tekmovanja. Javnosti slabo predstavljena sicer povsem legitimna odločitev selektorja Georgiosa Dikaioulakosa, ki je po neokusnem zapisu na spletu v preteklosti eno najboljših posameznic v izbrani vrsti Niko Barič izključil iz reprezentance, je razdelila slovensko javnost. Ta se je večinoma postavila za Baričevo, čeprav je v košarkarskih krogih o njenem vedenju mogoče slišati marsikaj. A Košarkarska zveza Slovenije je z izjemo zelo neposrečenega zapisa, v katerem je šel Dikaioulakos močno predaleč in se dotaknil celo deljenja družbe in ekipe z govorjenjem o tujcih in domačih, kar naj bi spominjalo na neke druge, bolj temne čase, molčala. Ljudje so tako lahko slišali le košarkaričino plat zgodbe, zato je bila njihova odločitev toliko lažja. Razočaranje je sledilo tudi v obliki poraza KZS pri naturalizaciji tujih košarkaric. Vodilni pri krovni slovenski košarkarski organizaciji so se sicer trudili in dosegli dogovor tako z Azuro Stevens kot Kalani Brown, a sta se nazadnje obe odločili drugače. Ker je Slovenija gostila evropsko prvenstvo in je pod obročema izjemno podhranjena, se zdi skoraj neverjetno, da pri KZS niso imeli v rokavu dodatne rešitve. Rešitve, ki bi po vsej verjetnosti povsem spremenila oceno evropskega prvenstva, saj so kapetanka Teja Oblak in soigralke tekme proti Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji izgubile tesno, prvi dve pa predvsem zaradi močno izgubljenega skoka.
Če kaj, gre pri ženski izbrani vrsti pohvaliti enotnost. Očitno je selektorju Dikaioulakosu uspelo zgraditi pravo kemijo, ki se ni porušila niti ob porazih. Še več, nosilki Teja Oblak in Eva Lisec sta po tretjem neuspehu proti Franciji na vsa usta hvalili grškega strokovnjaka, ki bo po besedah predsednika KZS Mateja Erjavca ekipo vodil še naprej. S tem pa sta na neki način tudi odgovorili Niki Barič.
