Zmeda, ki spremlja uvajanje novega zdravstvenega prispevka, se je že pokazala kot priložnost za zavajanje. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so povzeli izkušnje posameznikov, ki so opozorili na nenavadne ponudbe. Klicatelji so se tem prebivalcem predstavili kot delavci ZZZS in jim ponudili obisk na domu, kjer bi zanje urejali dodatno zdravstveno zavarovanje. Nekateri so ob tem še posvarili, da bo treba po novem letu zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja doplačevati za zdravljenja, zdravila in medicinske pripomočke. Na ZZZS domnevajo, da gre za prijeme najetih agentov, kaj več pa za zdaj ni znano.
Podobne metode pospeševanja prodaje so se občasno pojavljale tudi v preteklosti, a zdaj ciljajo na čisto sveže bojazni prebivalcev. Oblasti strahove s svojim potezami kvečjemu podžigajo. O podrobnostih uvajanja zdravstvenega prispevka so tehtale tik pred zdajci, opozorila o posledičnih tveganjih pri izvedbi pa se vrstijo. Obenem so v novem interventnem paketu pristale še najrazličnejše druge spremembe. Spornemu krčenju nadomestil za dolgotrajno bolne ljudi so se koalicijski poslanci odpovedali, a grenak priokus ostaja. Interventna zakonodaja prinaša tako smiselne spremembe kot posege, ki bi jih bilo dobro obrusiti s širšo razpravo. Pri lanskem paketu ukrepov se je izkazalo, da bi bilo smotrno pazljivo prisluhniti svarilom o stranskih učinkih posameznih ukrepov. Vlada Roberta Goloba se še vedno ukvarja z odpravljanjem posledic lastnega eksperimenta z neomejenim plačevanjem vseh storitev, ob katerem so se vrste predolgo čakajočih bolnikov le še podaljševale.
Nič boljše ogledalo zdravstvene politike niso zadnji šumi v komunikaciji. Napoved minimalnega obsega programov, ki ga v mnogih krajih danes ne dosegajo, je sprožila plaz skrbi, da bodo zunaj večjih mest dodatno prikrajšani pri oskrbi. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je zagotovila, da so imeli v mislih krepitev, ne krčenja. Novica, ki jo je izpostavila tudi na včerajšnji seji državnega zbora, je dobra, a bi lahko s pravočasno in podrobnejšo razlago svojih namer na ministrstvu dvome zatrli že v kali. Podoben scenarij se lahko, če bodo stiki zdravstvenih oblasti s terenom nezadostni, ponovi tudi ob drugih posegih v javno mrežo, pa naj bodo še tako utemeljeni.
Zaupanje prebivalcev v javno zdravstvo se krha tudi ob trenjih, kakršnim so bili priča v primeru ljubljanskega UKC in sosednje medicinske fakultete. Očitki bolnišnice o skritih motivih fakultete in napovedi fakultete o prekinitvi storitev za bolnišnico so pokazali, kako zlahka izbruhnejo spori. Kljub ponedeljkovemu dogovoru je škoda, ki jo povzroči takšno obračunavanje, neizbežna.
Sočasno vznikajo nove krize. Po težavah v družinski medicini, pediatriji in ponekod tudi ginekologiji se v osnovnem zdravstvu zdaj kažejo tudi kadrovske luknje v patronažnem varstvu. Z vse zgodnejšimi odpusti pacientov z bolnišničnih oddelkov se potrebe po patronaži obenem le še povečujejo. Skupna točka omenjenih gradnikov osnovnega zdravstva je, da dolgo niso veljali za problem. Nasprotno, v javnem sistemu so se lahko v teh primerih upravičeno hvalili z zgledno zastavljenimi koncepti oskrbe. Ki pa, kot bi se morali v zdravstvenem resorju že naučiti, ne zagotavljajo, da ne bodo šle stvari ob zanemarjanju začetnih razpok strmo navzdol. Po seriji interventnih ukrepov, ki so žarišča prej netili, kot umirjali, je skrajni čas za preobrat. Znak, da se lahko kaj premakne na bolje, bi bil že temeljit premislek o kateri koli potezi v javnem zdravstvu.
