Kaj takega že dolgo ne, že skoraj sedemdeset let. Velika večina ga je prvič videla v živo, saj je manj kot 14 odstotkov Britancev starejših od sedemdeset let. In po televiziji so ga prvič videli v barvah. Spektakel, ni kaj. Blišč in pomp brez primere. Spremljalo ga je skoraj otroško navdušenje televizijskih povezovalcev in dvornih dopisnikov, komentatorjev ter zgodovinarjev, ki so imeli v tednih pred kronanjem in na sam dan obreda glavno besedo.
Vseeno je prenos kronanja novega britanskega kralja po televiziji gledalo »samo« 19 od skoraj 68 milijonov Otočanov, deset milijonov manj, kot jih je gledalo prenos kraljičinega pogreba. Mediji, katerih velika večina je v lasti desničarskih milijarderjev, podpornikov vladajoče konservativne stranke, so ustvarili vtis vsesplošnega, skoraj severnokorejskega navdušenja nad monarhijo, kraljevo družino in kraljem. Britance so med kronanjem celo pozvali, naj zaprisežejo zvestobo kralju in njegovim potomcem in naslednikom, kar je res sprožilo plaz kritik.
Včerajšnji nedeljski časopisi so bili polni brezplačnih debelih prilog z naslovi kot Veličastno kronanje. Blišč in pomp nista bila poceni. Vlada še noče povedati, kolikšen račun bo izstavila davkoplačevalcem, a poznavalci napovedujejo, da bo najmanj 100 milijonov funtov (več kot 114 milijonov evrov). Posebno zaradi največje varnostne operacije v zgodovini, v kateri naj bi sodelovalo 11.500 policistov.
Kronanje v Westminstrski opatiji, v kateri je bilo leta 1066 prvo od zdaj že štiridesetih kronanj, je bilo dolgo in dolgočasno, resno, arhaično, globoko religiozno praznovanje, med katerim celo večina vernikov najbrž ni razumela, kaj vse je govoril canterburyjski nadškof Justin Welby, ki je po enajstih letih dela za velike naftne družbe, med njimi francosko Elf Aquitaine, leta 1989 slišal poziv boga. Z njim naj bi imel monarh, ki je poglavar anglikanske cerkve, intimno srečanje, ko so ga, skritega za tremi zasloni, namazilili s svetim oljem, prvič veganskim, iz Jeruzalema.
Številni Otočani so vsaj začasno domoljubno pozabili na kraljevo žajfnico. Na škandale in javno pranje umazanega perila v devetdesetih letih, na kraljevo ločitev, tragično smrt kraljeve prve mlade, trinajst let mlajše žene, ki je javno dejala, da je bila v njenem zakonu gneča, ker so bili v njem trije – druga žena, nekdanja večna ljubica, ki je delala gnečo, je v soboto postala nova kraljica, ker se je tako samovoljno odločil kralj – pa na ošabnega brata, ki že dolgo sramoti družino, na jeznega mlajšega sina in snaho, ki nizata obtožbe na račun družine. Mediji so bili prepolni slavospevov »našemu kralju«, deloholiku, predanemu služenju podanikom.
Napovedanih največjih protestov proti kronanju ni bilo. Zakaj? Ker je policija v skladu z novim drakonskim zakonom že v soboto zjutraj aretirala 52 vodilnih članov gibanja Republika in zasegla poln kombi transparentov »Ni moj kralj«. V priporu jih je zadržala 16 ur. Vodja gibanja Republika Graham Smith, ki so ga aretirali v soboto ob pol sedmih zjutraj, še preden se je pojavil en sam protestnik, je včeraj po izpustitvi iz pripora dejal, da bi se morala policija sramovati svojih dejanj. »Kralj Karel III. ni rekel ničesar o teh protestih. Namesto da bi branil naše svoboščine in vrednote, je praznoval svoje maziljenje kot monarh, medtem ko so bili britanski državljani v zaporu,« je ocenil Smith.
Kakor koli, praznovanje v čast kronanju se je sinoči nadaljevalo z velikim koncertom pri gradu Windsor, ki je bil pod podobnim policijskim nadzorom kot London v soboto. Danes pa naj bi, čeprav je zaradi kronanja dela prost dan, Britanci zavihali rokave in vsepovsod, kjer lahko, z množično delovno akcijo, imenovano »velika pomoč«, pomagali vsem, ki so tega potrebni. Blišč kronanja ni mogel zaslepiti štirih milijonov hudo revnih Otočanov in milijonov drugih, ki so v stiski zaradi draginjske in ekonomske krize.
