Ko Nogometni klub Maribor ostane brez lovorike, je sezona zanj neuspešna. Ogrožen je tudi naslov državnega podprvaka, saj je trenutno na drugem mestu Celje. Letošnji neuspeh je še bolj boleč, ker je nogometna metropola Ljubljana z Olimpijo, ki si je z dvojno krono priborila status najboljše ekipe v državi. V Mariboru bi vse skupaj lažje preboleli, če bi lovorike romale v Celje, Koper ali Mursko Soboto. Ubranitev naslova državnega prvaka, do katerega so lani prišli tudi z nekaterimi moralno spornimi potezami, ki pa niso bile v nasprotju s pravili, je bila zapravljena že v uvodni četrtini tekmovanja. Vodstvo kluba je predolgo vztrajalo s »šampionskim« trenerjem Radovanom Karanovićem, ki ni bil dorasel nalogi, in klub je ob polomu v Evropi tudi v slovenskem prvenstvu padel celo na zadnje mesto. Novi trener Damir Krznar iz Dinama Zagreb je razmere stabiliziral, a sezone ni mogel rešiti vsaj s pokalno lovoriko, Maribor pa je z njim že pred finalom pokala podaljšal pogodbo do leta 2026, čeprav je bila sedanja veljavna do poletja 2024.
Mariborčani so ves gnev usmerili v sodnike, a obenem pozabljajo, da so Olimpiji sami podarili pokalno zmago. Ključen trenutek finalne tekme je bila neizkoriščena enajstmetrovka ob zaključku rednega dela. Obnašanje zvezdnika Marka Tolića, ko je izpulil žogo Roku Kronavetru, specialistu za kazenske strele, ko se odloča o lovorikah, in ga nato pobalinsko izvedel s panenko, razkriva podrto hierarhijo znotraj kluba in slačilnice. V zlatih časih uspehov Maribora se ni moglo zgoditi, da bi bil igralec večji od kluba, za katerega igra. Pravi značaj posameznikov in ekipe ne se pokaže ob zmagah, ampak porazih. In Maribor je zelo slab poraženec, saj iz protesta proti sodniškim odločitvam ni prišel na podelitev kolajn za drugo mesto. Očitno ne obvlada niti obnašanja navijačev, ki so v Celju prednjačili z lomljenjem stolov, metanjem predmetov na igrišče, pirotehniko, ki je letela na drugo stran stadiona, požarom na tribuni ...
Predsednik Maribora je že 17 let Drago Cotar, a Zlatko Zahović je poskrbel, da je športni direktor postal najmočnejša osebnost v klubu, ki tudi vleče ključne (športne) poteze. Trenutno je v njegovih prevelikih čevljih nekdanji reprezentančni branilec Marko Šuler, zato imajo vsi neuspehi v letošnji sezoni njegov podpis. Medtem ko je Olimpija okrepitve našla tudi na Portugalskem, v Argentini, Avstriji ..., se je Šuler usmeril predvsem na igralce z območja nekdanje Jugoslavije. (Pre)velika je navezanost na Hrvaško in Dinamo Zagreb, zato ima klub sloves zatočišča neizkoriščenih nekdanjih velikih talentov hrvaškega nogometa. Poskus z zvezdnikom Josipom Iličićem (še) ni prinesel rezultatskega napredka, saj njegova fizična in psihična pripravljenost trenutno nista dovolj niti za slovensko sceno. Najboljši strelec lige Žan Vipotnik, ki je bil obsojen na vlogo rezervista ali celo novo posojo, se je Mariboru dobesedno zgodil po sili razmer, ker je povsem odpovedal Hrvat Roko Baturina. Medtem ko Maribor kadruje tujce, so v Olimpiji nosilci igre trije Štajerci, Matevž Vidovšek, Timi Max Elšnik in Svit Sešlar, ter Prekmurec Marcel Ratnik, ki je eno sezono celo nosil vijoličasti dres. To so igralci, ki geografsko spadajo v mariborski nogometni bazen in so bili v mladosti tudi navijači vijoličastih. A skavtske službe kluba v njih niso prepoznale talenta.
Šuler tudi v retoriki poskuša posnemati Zahovića, a mu manjka spretnosti, zato je bil njegov nastop po tekmi v Celju slab, nespreten, pogled pa zelo enostranski. S hujskaškim govorjenjem o gnojnici v slovenskem nogometu, sramoti in zarotah je poskušal gnev navijačev preusmeriti proti vrhu sprte slovenske nogometne družine ter tako prikriti lastne napake, potem ko je del navijačev zahteval njegov odstop.
