Ne moremo si zatiskati oči: proizvodna cena elektrike iz TEŠ je danes približno dvakrat višja od njenih prodajnih cen in v nobeni perspektivi ni videti, da bi se to razmerje utegnilo spremeniti. Od 150 do 200 milijonov negativnega poslovnega izida na leto pa je toliko, da tega ne prenese noben lastnik niti kupec tega »produkta«. Kako je prišlo do takšne diskrepance, je vprašanje, ki bi terjalo pravi roman, da bi našli odgovore, a na neki točki je bilo agonijo nujno presekati.
Logični konec in opomin za Krško
‘Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) bi lahko po naših neuradnih informacijah zaprli že okrog leta 2026 ali 2027,« je kolegica Anja Hreščak na naslovnici Dnevnika zapisala 8. aprila letos, torej pred (skoraj natanko) petimi meseci. Tedanja napoved se je zdela precej ominozna in strašljiva, na okope je vrgla vso Šaleško dolino in pol Ljubljane. A včerajšnja napoved ministra za okolje Bojana Kumra o naglem zaprtju TEŠ je celo nas prehitela: ker bodo, kot je dejal, »rešitve dodelali v nekaj tednih«, sprejem interventnega zakona pa vzame nekaj časa, lahko to prelomno odločitev za slovensko energetiko pričakujemo realno že za novoletne praznike. Kar bo grenko »darilo« prebivalcem Slovenije, a bo logično glede na ekonomiko projekta in okoliščine, povezane z njo.