Bralci iz Ljubljane nas vsakih nekaj dni opozorijo na nov odhod zdravnika, omejeno delovanje enot zdravstvenega doma in urnike, ki so iz tedna v teden bolj nepredvidljivi. V ponedeljek so na primer izvedeli, da bodo zaradi bolniških odsotnosti zadnja dva tedna pred novim letom za odrasle na Viču delovale le dežurne ambulante. V tem času bo mogoče urediti le nujne in neodložljive storitve, preostale bodo opravljene z zamikom nekaj dni, so sporočili iz zdravstvenega doma. Le nekaj dni prej je v enoti Vič - Rudnik prenehala delati še ena zdravnica.
Da gre zares, je v Ljubljani jasno že vsaj od leta 2019, ko si pacienti v mestnem zdravstvenem domu občasno niso mogli izbrati zdravnika. Ne mestne ne državne oblasti si s tem niso dale kaj posebej opraviti, v zdravstvenem domu so se zanašali na dogovarjanje s tujimi zdravniki. Na koncu sta se – tudi po zaslugi pasivnosti ministrstva za zdravje – v ljubljanskem zdravstvenem domu v zadnjih dveh letih zaposlila natanko dva zdravnika iz tujine, obstoječi specialisti pa so množično zapuščali svoja delovna mesta.
Ker v mnogih zdravstvenih domovih zaposlene lažje zadržijo in uspešneje nadomeščajo odhode, je očitno, da javni zavod pod vodstvom Antonije Poplas Susič med zdravstvenimi delavci ne velja za prijetno delovno okolje. Obrvi je v vrstah zaposlenih dvigalo že imenovanje direktorice, ki hkrati ostaja koncesionarka. Popolno zaupanje v vodstvo zdravstvenega doma, ki ga izkazuje ljubljanski župan Zoran Janković, je ob sesedanju osnovne oskrbe v glavnem mestu skrb zbujajoče.
Svoj delež je k razmeram, ki bolnikom vse bolj grenijo vsakdan, prispevalo tudi zdravstveno ministrstvo. V tem resorju se iz mandata v mandat izgovarjajo na pristojnosti županov v osnovnem zdravstvu. Sami pa ne poskrbijo, da bi zdravstveni domovi pravočasno dobili ključne informacije. Lani so se morali tik pred zdajci prilagajati novim režimom testiranja in cepljenja proti covidu, letos se podobno dogaja s poznim razčiščevanjem, kako bodo po novem letu delovale ambulante za bolnike brez zdravnika. Nejevolja zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana zaradi ljubljanskega zdravstvenega doma je upravičena. Kljub temu se v osnovnem zdravstvu širi nered tudi zaradi napol premišljenih odločitev državnih oblasti.
Zdravstvo je medtem na pragu nove krize, na katero se ključni akterji za zdaj ne odzivajo. V širši okolici Ljubljane je vse več krajev, kjer otroku ni več mogoče izbrati pediatra. Tako je na primer v Medvodah, Škofji Loki, Kamniku in na Vrhniki, je razvidno iz podatkov Sledilnika Zdravniki. Družine, ki morajo pediatre izbirati drugje kot v najbližji ambulanti, v sosednjih krajih niso vedno dobrodošle, saj imajo ponekod neuradno prednost »domači« otroci. Ob vse težji izbiri pediatrov v osrednji Sloveniji bi pričakovali, da bodo skušali v zdravstvenem resorju z vsemi silami preprečiti ponovitev dogajanja v ljubljanskih ambulantah družinske medicine. Namesto tega so se v zadnjem času sklicevali na podatke, da štiri ambulante od desetih v slovenski primarni pediatriji vendarle še opredeljujejo nove paciente.
Opazen razkroj v ljubljanskem osnovnem zdravstvu se lahko ob takšni miselnosti mimogrede razširi še na kakšno ustanovo, sčasoma tudi na celoten javni zdravstveni sistem. Pot do vse večje prevlade zasebnih interesov je vse krajša. Tudi v predprazničnem obdobju, ko se prav vsi pristojni izogibajo prevzemanju svojega deleža odgovornosti, največ izgubljajo najbolj nedolžni v tej zgodbi – bolniki.
