Smrt kraljice Elizabete II. je za britansko monarhijo in njeno dolgoročno prihodnost orjaška prelomnica. V dvajsetem stoletju monarhijam in monarhom v Evropi ni šlo dobro. Rušili so jih, izganjali ali celo usmrtili. Princesa Elizabeta je odraščala obkrožena s sorodniki z evropskih dvorov, ki so bežali in so se zaradi druge svetovne vojne zatekli na Otok. Zato je srečala grško-danskega princa Filipa, bratranca v tretjem kolenu, ki je postal njen mož. Britanska monarhija ni samo preživela, ampak (p)ostala priljubljena. Predvsem zahvaljujoč več kot sedmim desetletjem vladavine Elizabete II., ki je zasedla prestol leta 1952, stara komaj 26 let.
Velika večina Britancev, gre za tri generacije, ni živela pod nobenim drugim monarhom kot Elizabeto II., ki pooseblja predanost dolžnosti. Pri 21 letih je obljubila, da bo vse življenje, pa naj bo dolgo ali kratko, služila monarhiji. Zato so jo spoštovali in oboževali. To obljubo je več kot izpolnila. Zadnjo obveznost je opravila samo dva dni pred smrtjo, ko je v torek sprejela odhajajočega premierja Borisa Johnsona in prihajajočo premierko Liz Truss. Johnson je v otroških letih želel postati kralj sveta, pa se je moral posloviti od (samo) premierskega položaja v Britaniji po samo treh letih, princesa Elizabeta je postala kraljica sveta, kot zdaj pravijo mnogi po svetu. Johnson je po njeni smrti moral pristaviti svoj piskrček, neokusno rekoč, da je bila v torek med njunim srečanjem »sijoča, na tekočem in zainteresirana za politiko kot vedno«. Res, Boris?
Režiser Danny Boyle, ki je »režiral« njen nastop v igranem odprtju olimpijskih iger leta 2012 v Londonu, je dejal, da ima instinkt igralke. »To ni presenetljivo, saj je ves čas na odru,« je dodal. Zato bi lahko bila vse, kar so si ljudje od nje želeli. Njen naslednik Karel III. nima igralskega instinkta, čeprav je tudi sam že zelo dolgo ves čas na odru. Avtor enega od njenih najboljših življenjepisov je napisal, da so jo ljudje imeli za papeško nezmotljivo in švicarsko nevtralno, na splošno pozitivno in vedno všečno. Njen naslednik se po tem ne more primerjati z njo. Kraljica je Otočane povezovala v dobrih in slabih časih. Tako slabih časov, kot so zdaj, že dolgo ni bilo. Morda jih je zato njena smrt še bolj prizadela. Z njo in zaradi nje je Britanija po razpadu imperija našla novo vlogo v svetu, dokler je ni pokvaril Johnsonov brexit. Resnico o tem, zakaj se je kraljica v torek fotografirala s Trussovo, ne pa z Johnsonom, bo odnesla v grob. Morda pa je bila to košarica, zadnje simbolično dejanje dolžnosti in kreposti predane monarhinje.
Po več kot sedemdesetih letih stabilne povezovalne vladavine Elizabete II. je prestol res zasedel daleč najstarejši in najbolj pripravljen prestolonaslednik v zgodovini, ki pa je v preteklosti zakrivil odpuščeno, a ne pozabljeno najhujšo krizo materine vladavine s svojo predanostjo večni ljubici Camilli. Ta je prinesla škandale, ločitev od prve žene Diane, posredno Dianino tragično smrt in največjo krizo monarhije. Takrat je večina Otočanov zahtevala, da ga William preskoči v vrsti za prestol. Ali … republiko. Zagovorniki republike so Elizabeto II. vedno navajali kot razlog za to, da Britanija ostaja monarhija. Novi kralj ne more računati na priljubljenost in oboževanje, ki ju je bila deležna njegova mati. Njegov največji adut v teh časih je, da je bil že pred štirimi desetletji eden od okoljevarstvenih pionirjev, ki je bil tako pred časom, da so se norčevali iz njega. Kot prestolonaslednik se je pogosto vtikal v politiko, kar se kraljica ni. Kot kralj bi s tem škodoval monarhiji (čeprav je imel velikokrat prav), ki pa, ko gre za dolgoročno preživetje, veliko bolj kot nanj računa na Williama in Kate, ki sta zdaj postala valižanska princ in princesa, ter njun naraščaj. Njun prvorojenec, princ George, je zdaj drugi v vrsti za prestol. Ena od prvih zadev, ki jih bo moral novi kralj doseči v prid monarhije, je sprava z mlajšim sinom Harryjem. V sinočnjem prvem kraljevem govoru je Karel III. dejal: »Rad bi izrazil svojo ljubezen do princa Harryja in Meghan, ki gradita svoje življenje v tujini.« Nekako bo moral rešiti tudi problem z osramočenim srednjim bratom, princem Andrewom, kar je veliko večji zalogaj.
