Harrisova naj bi v soočenju zmagala 63-odstotno (po primerjavi ocen različnih medijskih hiš). Med desničarskimi agitatorji, ki ne morejo skriti razočaranja nad Trumpovim nastopom (le on trdi, da jo je hudo porazil, a se že brani še kakšnega soočenja), se je že pojavila celo zarotniška teorija: da je imela Harrisova v uhanih miniaturno slušalko, prek katere so ji pomagali med soočenjem.
Kako občutljiv je Trumpov ego, se je najbolj pokazalo, ko je Harrisova podvomila o velikosti njegovih zborovanj in dejala, da jih ljudje predčasno zapuščajo zaradi zdolgočasenosti in (psihične) utrujenosti. Jezno se je odzval s še eno v nizu laži, ki so spremljale izmenjavo napadov in obtožb, ki jih je bilo več kot razlaganja politike na obeh straneh.
Njegov nastop je bil večinoma trumpovski, poln samohvale, pretiravanj in seveda laži o ekonomskih (da naj bi ustvaril največjo ekonomijo v zgodovini) in številnih drugih domnevnih uspehih v štirih letih njegovega predsednikovanja, posebno pri omejevanju nezakonitega priseljevanja. Seveda je moral ponoviti tudi staro trditev/laž, da je zmagal na volitvah 2020. Začetne poskuse napadov na inflacijo in težko preživljanje povprečnih družin so hitro zamenjali vprašljiva obramba njegovih neštetih spornih trditev, rasistično motivirano nalaganje nesmislov, napadi na Bidna (čeprav mu je nasproti stala Harrisova), ponovljene laži o detomorih, saj je trdil, da Harrisova podpira abortus v devetem mesecu nosečnosti in »eksekucije že rojenih otrok«, novo brbljanje o tretji svetovni vojni, nerazumne primerjave ZDA z Venezuelo in tako naprej.
Harrisovi je prvič bizarno pripisal, da načrtuje »transspolne operacije nezakonitih priseljencev v zaporih«. Tekmico, ki jo je tik pred soočenjem razglasil za komunistko, je med soočenjem razglasil za marksistko, za kar naj bi bil kriv njen oče, domnevno še hujši marksist. Trdil je tudi, da Harrisova sovraži Izrael in Arabce in da bi v dveh letih njenega predsednikovanja izginili ne samo oni, ampak tudi drugi. Tudi Harrisova je napadala, posebno njegov značaj. Pripisovala mu je sebičnost, nepoštenost in šibkost. Če bi se Trump vrnil v Belo hišo, bi podpisal nemoralno vsedržavno prepoved abortusa in znižal davke superbogatim in korporacijam. Če bi bil predsednik, ko je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino, bi Putin že sedel v Kijevu.
Med trumparijami je izstopala laž o tem, da migranti v Springfieldu v ameriški zvezni državi Ohio jedo pse in mačke, pri kateri mu je utegnil pomagati njegov podpredsedniški kandidat J. D. Vance, ki je nedavno na X napisal, da so priseljenci s Haitija preplavili Ohio. »Ljudje, ki ne bi smeli biti tukaj, ugrabljajo in jedo hišne ljubljence v Ohiu.« Trumpova republikanska stranka v Arizoni je poskusila ta rasistični izpad spremeniti v šalo – s panoji, na katerih so mačke v kravjih kostumih in napis: »Jejte manj muck, glasujte za republikance!« Soočenje ni zmanjšalo števila Trumpovih zagrizenih privržencev s čepicami MAGA (Naredimo Ameriko spet veliko), je pa zelo verjetno nemalo neodločenih volilcev ogrelo za Kamalo Harris, ki je bila vedro in nasmejano zagledana v prihodnost, medtem ko je Trump utrujeno in jezno prežvekoval in pogreval preteklost.
