Že nekaj let pa se pojavljajo tudi glasovi založnikov, predvsem manjših založnikov, ki trdijo, da je sejem predrag, da ne zmorejo stroškov, da preveč stane celo elektrika. Lani je o tem pisala Maja Megla, letos pa je zakrožilo pismo Pie Nikolič, ki je popisala svoje veliko razočaranje, ki ga je doživela kot koordinatorka dogodkov na glavnem odru. »Že hitro se je izkazalo, da moja želja po sledenju standardom kvalitete ni tisto, kar je gonilo organizatorjev. Koordinator odrov namreč ni kurator ali kustos, daleč od tega. V resnici je to nekdo, ki mora v najbolj udarne termine postaviti dogodke založb z največjimi stojnicami na sejmu, ostale pa postaviti okoli tega, so mi zabičali. Predlog, da bi spremljevalno dogajanje prijavili na kakšen razpis, dogodke pa potem dejansko kurirali in sodelujoče za nastope tudi plačali, je bil večkrat zavrnjen,« je zapisala v pismu z željo, da se o tem odpre javna razprava.