Zagovorniki električnih skirojev niso skoparili z ambicioznimi spremembami. Množična uporaba motoriziranih dvokolesnikov naj bi zmanjšala avtomobilski promet, predvsem v mestnih središčih, so napovedovali pred dobrimi petimi leti. Namesto da bi ljudje sedli v avtomobil in se zapeljali v center, ga bodo pustili na obrobju in se bodo z e-skirojem zapeljali zadnje kilometre poti do cilja, so zagotavljali. Napovedi se dokazljivo niso izpolnile. E-skiroji zmorejo nadomestiti zgolj pet odstotkov avtomobilskih voženj na razdalji do dveh kilometrov, je pokazala ena izmed prometnih študij iz Nemčije.
Električnim skirojem ni uspelo izriniti avtomobilov, temveč so, kako absurdno, kvečjemu postali alternativno prevozno sredstvo pešačenju in kolesarjenju, ki sta okolju in zdravju prijaznejša. Vožnja z e-skirojem je tudi bolj tvegana od kolesarjenja in pešačenja. Skupina novozelandskih raziskovalcev je leta 2021 objavila študijo, iz katere izhaja, da je pri voznikih e-skiroja tveganje hospitalizacije štirikrat večje kot pri kolesarjih. Na danskem ministrstvu za promet so izračunali, da je verjetnost nesreče pri vožnji z e-skirojem celo sedemkrat večja kot pri kolesarjenju.
Število smrtnih žrtev zaradi trčenja z e-skirojem je sicer nizko, vendar pomemben del poškodovanih potrebuje operacijo ali celo konča na oddelku za intenzivno nego. Kako tvegana je uporaba e-skiroja, ugotavljajo tudi slovenski travmatologi. Hude poškodbe ponesrečencev so bolj primerljive tistim, ki nastanejo pri nezgodah mopedistov in motoristov. »Večina še vedno dojema e-skiro kot igračo,« je kritičen Uroš Tominc, specialist travmatolog iz UKC Ljubljana.
Kot nenevarne igračke sta e-skiroje vrsto let obravnavala tudi slovenski zakonodajalec in policija. V zakonski praznini sta se nekontrolirano razpasli prodaja in uporaba e-skirojev, danes so priljubljeni predvsem med osnovnošolci. Čeprav je uporaba čelade za mladoletne od avgusta 2021 obvezna, je bržkone enoten vtis, da jo uporabljajo le redki. Na skiroju sta tudi pogosto dva najstnika ali najstnici, telefoniranje in uporaba slušalk med vožnjo sta samoumevna. Nedisciplinirano vožnjo, v nasprotju s predpisi, dopušča tudi skoraj popolna odsotnost rednega nadzora. Slovenski policisti so lani v povprečju zaznali manj kot tri kršitve cestnoprometnih predpisov na dan.
Slabšanje varnostnih razmer si ministrstvo za infrastrukturo in agencija za varnost prometa prizadevata preprečiti z novimi zaostritvami. Minimalno starost voznikov bi dvignili na 15 let, predpisali bi obvezno uporabo čelade za vse. Uvedli bi obvezno zavarovanje odgovornosti in obvezno usposabljanje osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo z e-skirojem po vzoru kolesarskega izpita. Zamišljene spremembe so smiselne. A v teoriji še tako dovršen predpis ne učinkuje, če nihče ne nadzoruje, ali se ga v praksi upošteva.
Osnutek nove resolucije o varnosti cestnega prometa 2023–2030 vendarle omenja tudi ključen dejavnik izboljšanja prometne varnosti. »Ogromno poškodb z e-skirojem je posledica padcev zaradi neprimerno zasnovane cestne infrastrukture,« pravilno ugotavljajo avtorji dokumenta. Varnostne razmere bi najbolj izboljšala obsežna vlaganja v prometno infrastrukturo, ki bi dosledno ločevala kolesarsko omrežje od vozišč za težka motorna vozila. Vožnja na desnem robu cestišča je namreč marsikje smrtno nevarna. Alarmantno stanje na teh površinah je še posebej slikovito opisal Elvis Herbaj s celjske policijske uprave: »Te so praviloma najbolj uničene. Po njih se ne bi mogel varno voziti niti Tim Gajser.«
