'Zdravstvena reforma poteka po načrtih,« je marca javnost pomirjal predsednik vlade Robert Golob. Če je načrtoval razpletanje dogodkov, ki smo jih razgaljali v Dnevniku v minulih tednih, se moramo ob mesecu osorej zavarovanci prijeti za zdravstvene izkaznice. Burno bo!
Če držimo Goloba za besedo, da torej reforma poteka po načrtih, oblast sistematično vzdržuje kaos, zavaja javnost in dopušča vzporedno in podtalno uvajanje (spornih) zakonskih rešitev. V skladu s temi načrti se vpleteni medsebojno sprejo do te mere, da državna sekretarja ministrstva za zdravje zagrozita z odstopom Danijela Bešiča Loredana, da bi dosegli vsaj kompromis, če že soglasja ne. Tudi laži ministra, da groženj z odstopom ni bilo, so verjetno le del načrta, kakor tudi poteza predsednika vlade, ki je prejšnji torek v svoj kabinet poklical prepirljiva kirurga in med njima gladil spor.
Po premierjevi oceni ni nič tragičnega, če bi po treh desetletjih nakopičenih težav morda prišlo do tedna ali dveh zamude. Na tej točki mu je treba pritrditi. Ni tragično, če ekonomsko-socialni svet z desetdnevno zamudo prejme osnutek zakona o strukturni prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Temeljni problem priprave zdravstvene reforme namreč ni kdaj, temveč kako. In tukaj so Golobovi izbrani zdravniki pozabili na prežvečen, a v teh okoliščinah zelo pomemben pregovor: Veliko babic, kilavo dete.
Golob je osebno odgovoren za slabo rojevanje reform. Zakonske rešitve sočasno pripravljata kadrovsko vedno bolj prestreljena ekipa ministrstva in (pre)številni strateški svet za zdravstvo, ki je neposredno podrejen predsedniku vlade in ki ga vodi Erik Brecelj. V Dnevniku smo podrobno opisali, kako sta se reformatorski ekipi sprli že pri osnutku zakona o ZZZS. Zdaj usklajen dokument je vsebinsko votel, njegova osrednja točka pa podrejanje vodstva ZZZS politiki. Predlagani predpisi tudi razkrivajo, da se vpletenim hudo mudi z odstavitvijo generalne direktorice ZZZS Tatjane Mlakar. Vlada bi jo namreč že 1. septembra zamenjala z vršilcem dolžnosti predsednika uprave.
Medtem ko se prepirata reformatorski skupini pod vodstvom trmastih Primorcev, Zdravniška zbornica Slovenije uveljavlja interese zdravnikov in zdravnic. Njih namreč – prosto po izjavah predsednice Bojane Beović – sistem iz ekonomskih razlogov sili v popoldansko delo. Zato je zbornica skrito pred očmi javnosti že pripravila zakonsko rešitev, ki bi v naš pravni red uvedla institut svobodnega zdravnika. Zanj si že desetletja prizadeva Loredanov delodajalec, najbolj znani zasebnik v zdravstvu Marko Bitenc.
Medtem ko se je zbornica (neuspešno) trudila prikriti avtorstvo zakonskega predloga, ni vložila pretiranega truda v zamegljevanje temeljnega motiva uvedbe slovenske različice svobodnega zdravnika. Ta nikakor ne prinaša zmanjšanja obsega popoldanskega dela, v katerega so menda prisiljeni izkušeni zdravniki, temveč izključno davčno optimiziranje njihovih dodatnih zaslužkov.
Zdravnica, ki bi odprla svoj popoldanski s. p. in se registrirala kot neodvisna ponudnica zdravstvenih storitev, bi pri enakem obsegu opravljenih popoldanskih storitev zaslužila bistveno več, kot zasluži danes. Za nameček bi zbornica dvoživkarstvo v zdravstvu še dodatno posladkala z izenačitvijo vseh ponudnikov zdravstvenih storitev, torej tudi zasebnikov brez koncesij.
Na tem mestu se lahko s premierjem Golobom strinjamo. Res je, da reforma poteka po načrtih, kot je trdil. Ključno je le (iz)vedeti, čigave načrte in interese je imel v mislih. Pacientk in pacientov vsekakor ne.
