Orbanovo sprenevedanje je seveda zgolj še eden v dolgem nizu tisočerih poskusov žaganja veje evropski azilni politiki in solidarnosti. Zavlačevanje z rešitvami je njegova najpriročnejša politika. Del te taktike pa je vztrajanje pri napačnem prepričanju, da se lahko migracije ustavi s spreminjanjem zunanje meje v trdnjavo Evropa in z izvažanjem azilnih postopkov v tretje države zunaj sedemindvajseterice. Pripeljala je do tega, da se velik del tudi politično leve in sredinske Evrope v migracijski politiki premika v desno. Skrajna desnica je namreč s svojim podpihovanjem sovraštva do migrantov pripeljala celino do točke, ko se prišlekom začenjajo odrekati tudi temeljne socialne pravice, zato da bi države postale manj atraktivne za njihov prihod. In ko se zgodi še kakšen teroristični napad, kot je bil nedavni uboj treh ljudi z nožem v nemškem Solingenu, je notranjepolitični koktajl zvrhano napolnjen do te mere, da je prisiljena ukrepati vsaka oblast.