Ta mesec so v Dnevnikovi anketi Vox populi anketirance vprašali, kako živijo po dveh letih Golobove vlade (o tem smo poročali v včerajšnjem Dnevniku). Pravzaprav so jih vprašali, kako živijo danes v primerjavi z razmerami pred dvema letoma, Goloba in njegove vlade niso nič omenjali. Ni bil namreč namen, da bi anketiranci ocenjevali politične sposobnosti vladne garniture, ampak da bi poročali o svojem življenju, kot ga vidijo sami – preprosto: ali živijo boljše ali slabše kot pred dvema letoma.

Preberite tudi: Kvaliteta življenja v Sloveniji: pod Golobom se ne živi nič slabše

Slovenci seveda ne bi bili Slovenci, če ne bi večinsko izbrali srednjega odgovora. Večina je odgovorila, da živijo enako kot pred dvema letoma. To je večni problem slovenskih javnomnenjskih anket. Kadar koli se je treba opredeliti, bo večina izbrala »nekaj srednjega«. Na lestvici od 1 do 5 jih bo večina dala oceno 3, med »zanič« in »odlično« bo večina odgovorila »kar v redu«, med »boljše« in »slabše« pa, kot vidimo, večina izbere odgovor »enako«. Zato pa je treba tiste, ki odstopajo od sredinskega odgovora, vzeti še bolj resno.

Vse bolj se zdi, da poglavitna delitev v Sloveniji ne poteka več med levico in desnico, ampak med mestom in vasjo. Tam torej, kjer ji ni mesta.

O tem, kako se živi pod Golobom, razprava poteka že nekaj časa. Eni trdijo, da je nastop nove vlade prinesel olajšanje, novo sproščenost, ki pod prejšnjo vlado ni bila zaželena. Drugi po prihodu Golobove vlade zaznavajo izgubo smeri in razpad vrednot. Eni so prepričani, da nam gre, odkar je v vladi Golob, vse boljše, drugi, da gre vse navzdol. Občutenje večine, kot ga je pokazala avgustovska Dnevnikova anketa Vox populi, ne daje prav ne enim ne drugim. A ne gre prezreti tudi ne tako majhnega dela tistih, ki poročajo, da po dveh letih živijo slabše kot prej.

Iz tega, da je tistih, ki pravijo, da živijo bolje, skoraj trikrat manj kot tistih, ki pravijo, da živijo slabše, ni treba delati prevelikih zaključkov. Hvaljenje s tem, kako dobro nam gre, med Slovenci pač ne velja za vrlino, sploh neradi koga ali kaj javno pohvalijo in težko dajo dobro oceno, tudi če so pri sebi čisto zadovoljni. Raje bodo rekli, da je »kar v redu«. A tudi slaba ocena, še zlasti če govorijo o svojem življenju, jim ne gre zlahka z jezika. Če ne bi bili res nezadovoljni, bi najbrž tudi ti rekli, da so »kar v redu«.

Preberite tudi: Podpora vladi in strankam: avgustovsko zatišje pred vročo jesenjo

Politične preference seveda igrajo vlogo pri tem, kako doživljamo svet okoli sebe. A kot je pokazala anketa Vox populi, niso tako usodne, kot se po navadi zdi političnim voditeljem in medijskim komentatorjem. Navsezadnje je v anketi tako kot večina volilcev Golobovega Gibanja Svoboda tudi večina volilcev Janševe SDS odgovorila, da po dveh letih živijo enako kot prej. Pa so Janševi volilci sicer hudo nezadovoljni z Golobovo vlado. Ostra ločnica se je pokazala nekje drugje: med mestom in vasjo. Medtem ko o izboljšanju kakovosti življenja poročajo pretežno anketiranci iz urbanega okolja, o njenem poslabšanju poročajo predvsem s podeželja.

Kaj se torej dogaja s slovenskim podeželjem? Seveda anketni odgovori govorijo o subjektivnem občutenju anketiranih, ne o faktičnem stanju. A izpričano občutenje slovenskega podeželja je vredno večje pozornosti, kot je je bilo deležno doslej. Vse bolj se zdi, da poglavitna delitev v Sloveniji ne poteka več med levico in desnico, ampak med mestom in vasjo. Tam torej, kjer ji ni mesta. Za delitve imamo strankarsko politiko, svoja zasebna življenja pa bi morali vsi, tako na vasi kot v mestu, živeti vsaj »kar v redu«. 

Priporočamo