Nameščanje bolnikov s covidom in drugimi okužbami je za zaposlene v bolnišnicah v zadnjih tednih vse težji podvig, lastni iznajdljivosti pa so prepuščeni tudi bolni prebivalci. Priporočila, ki smo jih velikokrat popisali tudi na teh straneh, še zdaleč ne zajamejo vseh konkretnih dilem, pred katerimi se znajdejo bolniki in njihovi svojci. Ob številnih klicih v zdravstvene domove je ponekod težko navezati že stik z ambulantami družinske medicine, pripovedujejo bralci, elektronske odgovore pa prejemajo, ko jim niso več nujno v pomoč. Doma se lahko testirajo, če želijo, so izvedeli, obenem pa slišijo opozorila bolnišničnih zdravnikov, kako pomembna je lahko pravočasna diagnoza.
Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je države EU konec minulega tedna pozval, naj okrepijo kampanje cepljenja. Svetoval jim je tudi, naj se pripravijo na morebitno povečanje potreb na urgencah in v intenzivni terapiji. Direktorica ECDC Andrea Ammon je naštela ukrepe, ki rešujejo življenja in preprečujejo preobremenitve zdravstvenih sistemov. Poleg cepljenja in povečevanja bolnišničnih zmogljivosti so med njimi tudi ozaveščanje, hitro testiranje in uporaba protivirusnih zdravil. Sloveniji se zatika na skoraj vseh točkah, ki so jih omenili.
V zadnjih mesecih so se proti covidu cepili le redki prebivalci, že v predkoronskem obdobju pa je bila naša država po precepljenosti proti gripi iz leta v leto na evropskem repu. Vseskozi je bilo jasno tudi, da bodo ob težjih sezonah gripe zaradi nezadostnih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti odpadala druga zdravljenja. Širokega spodbujanja cepljenja, kakršnega poznajo v evropskih državah z višjo precepljenostjo, niso tukajšnje zdravstvene oblasti nikoli zares podprle. V obdobju policijske ure in kaznovanja, s katerim je med pandemijo covida prebivalcem težke čase še oteževala Janševa vlada, se je marsikdo odmaknil od vsakršnih priporočil o omejevanju okužb. Golobova vlada se je na vzdušje, ob katerem del javnosti vznemirja že omemba covida, odzvala s skorajda popolnim izmikanjem. Opozorila o premajhnih zmogljivostih bolnišnic niso bila deležna posebne pozornosti, organizacija cepljenja pa je obveljala za stvar posameznih zavodov.
Ti so se znašli po svoje – ponekod bolj, drugje manj zavzeto. V nekaterih krajih je število cepilnih dni tudi zaradi pomanjkanja osebja močno omejeno. V ljubljanskem zdravstvenem domu so sicer uvajali dodatne termine za cepljenje, a so se ti mimogrede zapolnili, novi pa še niso na voljo. Njihovi pacienti, ki so se skušali na cepljenje naročiti v teh dneh, bodo morali v najboljšem primeru počakati na začetek januarja ali pa srečo poskusiti kje drugje. Vse to se dogaja v obdobju, ko imajo v nekaterih bolnišnicah zaradi covida-19 in drugih okužb že resne težave pri oskrbi drugih bolnikov. In v trenutku, ko je gripa še redka in se prebivalci pripravljajo na praznična druženja.
Nasveti o skrbi za čiste roke in rednem prezračevanju so dobrodošli, a niso zadosten odziv na težave, ki so očitne v bolnišnicah. Enako velja za sporočila obolelim, naj se po potrebi obrnejo na svojega zdravnika. Prebivalci si zaslužijo jasne odgovore, kdo in kako bo poskrbel za boljšo pripravljenost javnega zdravstva na sezonske poraste okužb. Pa tudi, kaj storiti, ko jih naslednjič nekaj popraska po grlu.
