Po Dnevnikovem razkritju, da na ministrstvu za zdravje tudi v mandatu Danijela Bešiča Loredana uresničujejo koncesijske načrte Janševe vlade, je završalo znotraj koalicije. Najprej so se oglasili v Levici, kjer v novih koncesijah prepoznavajo eno od oblik privatizacije. Kritični pa so tudi v SD. »Dokler nimamo jasne slike o čakalnih dobah in dokler ni prenovljena mreža javne zdravstvene službe, dodatnemu podeljevanju koncesij nasprotujemo,« so sporočili včeraj. Potem ko mu je Janez Poklukar prepustil končno odločitev o omenjenih koncesijah, je na potezi aktualni minister Bešič Loredan. Ne glede na izid pa je že jasno, da so skozi prve vidne vrzeli privrele razlike v stališčih o zdravstvu. Da bo dogovarjanje o razmerjih med javnim in zasebnim težavno že znotraj vlade Roberta Goloba, je bilo ob primerjavi predvolilnih programov na dlani.
Razkorak je bil posebno opazen pri napovedih o krajšanju čakalnih dob. V Svobodi so nakazali, da se bodo lahko v javno zdravstvo, dokler bodo vrste predolge, vključevali tudi zasebniki brez koncesije. »Storitve lahko opravijo vsi izvajalci, ki se prijavijo v sistem,« so napovedovali. V Levici bi sodelovanje v javnem sistemu nasprotno dopustili le obstoječim koncesionarjem, ki bi morali presežke vračati v javno zdravstvo, v SD pa bi dali javnim zavodom prednost pri deljenju javnega denarja za zdravstvo. V koalicijski pogodbi so se konkretnim dilemam o koncesijah novi oblastniki izognili, Danijel Bešič Loredan pa je še kot kandidat za zdravstvenega ministra poslancem prebral predlog o vnovičnem podeljevanju koncesij za nedoločen čas. Kar je predlog zdravnikov in ne ministrstva, je dodatno pojasnil.
Zdravniške organizacije so se pred volitvami zavzele za ukinitev koncesij v sedanji obliki. V javnem sistemu in za javna sredstva bi lahko v tem primeru delali vsi izvajalci z ustreznim dovoljenjem. Tem željam je z razpisom za skrajševanje čakalnih dob, ki pa ni prinesel bistvenih učinkov, deloma prisluhnila Janševa vlada. Kaskadni sistem, v katerem imajo javni zavodi prednost, za koncesionarji pa so pri razdelitvi zdravljenj na vrsti čisti zasebniki, prav tako napoveduje Golobova vlada. Vendarle pa so tudi v stališčih zdravništva, h katerim se vedno znova ozirajo zdravstvene oblasti, opazne nianse. Najostrejše kritike podeljevanja koncesij v imenu težav javnih zavodov, kot ga je tik pred volitvami začrtala Janševa vlada, so prišle ravno iz zdravniških vrst.
Nezadovoljstvo, zaradi katerega zdravstveni delavci zapuščajo javne zavode, je povezano z nižjimi dohodki v primerjavi z delom za samoplačnike. Vseeno pa denar ni edini razlog, da bolnišnice in zdravstveni domovi ne zagotovijo dovolj velikega števila zdravljenj. Da se slovensko zdravstvo razvija brez prave rdeče niti, je v teh dneh očitno ob začetku prenove v UKC Ljubljana. Zaposlene skrbi, da bodo v času teh del še težje poskrbeli za bolnike in da celoten projekt ni dovolj dobro premišljen. Skrb zbuja pomanjkanje informacij, na katero opozarja tamkajšnje osebje, pa tudi spreminjanje prvotnih načrtov. Tako kot nastavke za koncesije, ki jih je podedovala sedanja koalicija, je Janševa vlada tudi obnovo osrednje stavbe ljubljanskega UKC urejala v predvolilnih mesecih. Z urejanjem mreže – s tem bi razjasnili vsaj, kje kaj manjka – se ni po drugi strani mudilo nobeni od dosedanjih vlad.
Vlada Roberta Goloba obljublja, da bo denarja za zdravstvo več. Razumevanje, da bo izboljševanje javnega sistema nekaj stalo, je pomembno, a ni dovolj. Projekti s konca prejšnjega mandata, pa naj gre za koncesije ali vlaganje v zidove, so za novo koalicijo pomemben preizkus. Prebivalci imajo pravico vedeti, kakšni argumenti stojijo za posamično potezo. Zdrse pri urejanju zdravstvenega sistema bo vse težje opravičevati s poganjki, ki so ostali za Janševo vlado.
