Po imenovanju generalnega direktorja policije Senada Jušića in napovedanem upravnem sporu njegovega protikandidata Boštjana Lindava se lahko dogodki razvijejo v dve smeri. Po prvi bo naslednjih nekaj let – morda celo polnih pet, kar do zdaj ni uspelo še nobenemu policijskemu šefu – policijo vodil mož, ki se od svojih predhodnikov razlikuje po izrazito skromnejši karierni poti. Četudi zanemarimo za odločevalce nepomembne stare aferice, v katere je bil vpleten (eno od njih že več kot leto dni preiskuje služba, ki mu je neposredno podrejena), bo prvi policist naslednja leta nekdo, ki bi se po kariernem sistemu težko povzpel že do vidnejših vodstvenih položajev na regionalni ravni. Tudi če bo prepričal z drugimi kvalitetami, bo imel težave z legitimnostjo in integriteto. Tako v odnosu do notranje kot tudi do zunanje javnosti.
Druga smer je slabša. Če bo Lindav, ki ga je notranji minister Boštjan Poklukar takoj po prevzemu resorja odslovil, ki v aktualnem razpisu kljub bistveno bolj bogatim izkušnjam ni imel realnih možnosti za imenovanje in ki se je na razpis najbrž prijavil le zaradi gorenjske trme, uspešen s tožbo na upravnem sodišču, bo to mala katastrofa za slovensko policijo. Pravzaprav ne zgolj za policijo. V primerjavi s tem, da je RTV Slovenija vodil in potapljal nezakonito imenovani generalni direktor, bi bila odločitev sodišča, da represivni organ z osem tisoč zaposlenimi vodi nezakonito imenovani šef policije, blamaža za celotno vlado in državo. Generalni direktor policije se podpisuje pod bistveno bolj pomembne usmeritve in navodila kot šef RTV.
Odločitve sodišč je vedno nehvaležno napovedovati. Ali zakon zahteva osem let »pravih« vodstvenih izkušenj, torej izkušenj na delovnih mestih, ki so kot taka sistematizirana, ali pa je dovolj bolj ohlapna interpretacija, po kateri so dovolj že izkušnje na vodilnih mestih, ki so po naravi stvari podobne vodstvenim, bodo presodili poklicani za sprejemanje takšnih odločitev. Njihova odločitev pa ne bo vplivala le na bodočo kariero Jušića in Lindava. Notranji minister Poklukar bo prvi nosil odgovornost, če sodišče zavzame drugačno stališče kot notranje ministrstvo in uradniški svet. Brez prask v tem primeru ne bo ostala niti vlada, ki že pri Jušićevem imenovanju ni bila enotna.
Pred policijo sta torej slab in manj slab scenarij, a ministra Poklukarja, ki se mu je z Jušićevim ustoličenjem v zadnjih dneh zelo mudilo, za zdaj ne skrbita. »Jutri je nov dan,« je včeraj samozavestno in rahlo ošabno odgovoril na vprašanje, kako bo ravnal, če se izkaže, da je v postopku imenovanja prišlo do nepravilnosti. Pred tem je Jušiću pel hvalnice, saj ga je v dobrega pol leta prepričal, da zna voditi tako kompleksno organizacijo, kot je policija.
Jušić je zadnjega pol leta predvsem kadroval. Pri čemer je zanimivo, da so pod njim in Poklukarjem odleteli predvsem tisti vodilni policisti, ki so blizu Lindavu in odstopljeni ministrici Tatjani Bobnar. Skratka tisti, ki so s kartonastimi škatlami svoje pisarne zapuščali že pod Alešem Hojsom in Antonom Olajem in z zgodbami katerih je stranka Gibanje Svoboda utemeljevala svoje napovedi o depolitizaciji policije. Jušić je tedaj sedel v službi generalnega direktorja Olaja in med drugim poslušno pisal osnutke opozoril pred izrednimi odpovedmi za policiste, ki so bili za Olaja moteči.
Jutri je v resnici včeraj.
