Zaupanje. Ta beseda je bila na torkovem posvetu z naslovom Aktualni izzivi spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v prihodnje izgovorjena večkrat. Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je bil zadovoljen, ker vlada Roberta Goloba zaupa instituciji in ji je zaupala obvladovanje epidemije covida-19. Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni, je izpostavil, da jim bo zastavljeno nalogo uspelo izpolniti le, če jim bo zaupala širša javnost. To izgubljeno zaupanje javnosti si bodo skušali povrniti z novo enajstčlansko multidisciplinarno posvetovalno skupino pod Fafanglovim predsedovanjem.
Leporečenje na medijskem dogodku Nacionalnega inštituta za javno zdravje vsekakor ni dvignilo stopnje zaupanja v to, da se bo Slovenija odsihmal bolje soočala s pandemijo koronavirusne bolezni. Bolj je prevladal občutek nelagodja.
Precej čudno sta minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in strokovni direktor Eržen vztrajno ponavljala, da ne bodo uvedli obveznega cepljenja proti covidu-19. Kakor da je to še opcija, o kateri danes kdor koli še utemeljeno razmišlja, doma ali na tujem. Njuna populistična retorika bo morda pridobila zaupanje posameznih dvomljivcev o smiselnosti cepljenja. Zagotovo pa minister in direktor ne bosta prepričala skeptikov, da bi vendarle šli po tri odmerke cepiva, s tem več kot 85-odstotno zmanjšali tveganje težjega poteka bolezni ali smrti in obenem za polovico zmanjšali tveganje dolgega covida.
Nelagodje in nezaupanje je vzbujala tudi okoliščina, da se novoimenovani posvetovalni skupini ne mudi nikamor in bo prve rezultate razkrila šele avgusta. Aktualni peti val epidemije z več kot tisoč novimi primeri okužb v torek bo zanjo torej obrobna tema. Z njo se namerava Fafanglova epidemiološka ekipa soočati predvsem tako, da bo umetno nižala število prepoznanih okužb. In sicer z manjšim obsegom testiranja, tudi v bolnišničnem okolju. Po principu: ni testa, ni problema.
Opisana sistemska nonšalanca za krepitev zaupanja javnosti je danes izvedljiva po zaslugi okoliščine, da si je Slovenija na podlagi več kot 6650 umrlih, krepko več kot milijon okuženih in 1,2 milijona osnovno cepljenih ustvarila tolikšen kapital imunosti, da (ponovne) okužbe z različicama omikron BA.4 in BA.5 ne morejo kritično zamajati zdravstvenega sistema. Zato si lahko Fafangel & Co. privoščijo priporočilo, naj čez poletje vsak stori, kot se mu zdi. Lahko se cepi. Ali se ne. Lahko nosi masko. Ali je ne. Lahko odpira okna ali dela od doma. Ali hodi v zatohlo pisarno. Lahko ostane doma, če je bolan. Ali pa kašlja v sodelavce in sodelavke. Javno zdravstvo kot ruski bife.
Kako v praksi deluje, kadar sistem odgovornost za lastno in tuje zdravje prepusti prosti presoji posameznic in posameznikov, je na twitterju nazorno opisal Aljoša Valentinčič, profesor z ekonomske fakultete: »Pediatrična klinika UKC Ljubljana, 8:45, čakalnica. Pride punčka na pregled pred naslednjo kemoterapijo, nosi masko. V čakalnici je vsaj polovica staršev brez maske, drugi imajo masko pod nosom, tretji si dajo masko dol, da lažje govorijo po telefonu.«
Najkasneje do zime bo znano, ali bo pristop »na zaupanje« učinkovit. Za sklepno ugotovitev ne bo treba študirati statističnih podatkov o številu okuženih in hospitaliziranih. Zadoščalo bo spremljanje jutranje in popoldanske gneče na prometnih vpadnicah in mestnih avtobusih. In pogledovanje obrazov mimoidočih. Če bosta z zaščitno masko le plešasta punčka in kakšen starejši gospod, vam bo najkasneje tedaj jasno, da je NIJZ spodletel v svoji nalogi.
In da si izkazanega zaupanja niste zaslužili.
