Zaradi januarskega dogovora med vladnimi pogajalci in sindikatom SVIZ o povišanju plač pomočnic vzgojiteljic v vrtcih (pa tudi zaradi drugih stroškov vrtcev) so mnoge slovenske občine v zadnjih mesecih že dvignile cene vrtčevskih programov. V mestni občini Ljubljana temu trendu za zdaj še niso sledili. A je ljubljanski župan Zoran Janković že februarja napovedal, da bodo, če država ne bo primaknila vsaj dela denarja, tudi starši otrok v ljubljanskih vrtcih morali seči globlje v denarnico.
Iz pojasnil, ki smo jih doslej prejeli od ministrstva za javno upravo, ni signalov, ki bi nakazovali, da si občine letos lahko obetajo priliv iz državnega proračuna, ki bi pokril razliko med stroški plač pomočnic vzgojiteljic pred povišanjem in po njem. Še več, višje plače so že ali pa najverjetneje še bodo zahtevali tudi denimo občinski redarji, knjižničarji in poklicni gasilci, ki prav tako prejemajo plače iz občinskih proračunov. Zato bi bilo nujno, da pri morebitnih pogajanjih poleg vladne strani in sindikatov javnega sektorja v prihodnje za mizo sedijo tudi predstavniki občinskih združenj, saj bodo navsezadnje finančne posledice teh dogovorov nosili občinski proračuni in ne država.
Je pa očitno dogovor glede plač pomočnic vzgojiteljic odprl vrata debati o spremembi načina financiranja občin. Na ministrstvu za javno upravo so namreč povedali, da so v začetku letošnjega leta ustanovili posebno strokovno skupino, ki jo poleg njihovega ministrstva sestavljajo še finančno ministrstvo ter trojica reprezentativnih občinskih združenj: Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije ter Združenje mestnih občin Slovenije. Naloga te skupine je bila analizirati situacijo in pripraviti predlog za morebitno spremembo financiranja občin, ki ga bo nato obravnavala vlada.
Na ministrstvu za javno upravo so nam povedali, da so analizirali podatke večine občin o razlikah v strošku plač pomočnic vzgojiteljic pred dvigom in po njem. Prav tako so pod drobnogled vzeli še druge podatke, s katerimi so ocenjevali vpliv dviga plač v javni upravi na občinske blagajne. Kot so ugotovili na ministrstvu, so vse analize, čeprav so temeljile na različnih virih podatkov, pokazale, da ima dvig stroškov plač in prispevkov zaposlenih v javnih zavodih, katerih ustanoviteljice so občine, največji učinek na proračune tistih občin, ki imajo v teh zavodih zaposlenih več ljudi, in manjši učinek na občine z zavodi z manj zaposlenimi. Kar v bistvu ni nikakršno presenečenje. Ni težko sešteti, da bo povišanje mase plač v občini, ki ima več kot 770 vrtčevskih oddelkov, kot Ljubljana, nedvomno bistveno večje kot v občini, ki ima nekaj deset vrtčevskih oddelkov.
Kako se bo država lotila teh razlik, še ni znano. Na ministrstvu so sicer dejali, da je posebna strokovna skupina svoje delo končala minuli torek, a nam več podatkov o morebitnih predlogih še niso mogli posredovati. Pojasnili so, da so rezultati dela skupine še v delovni fazi.
Čeprav so si občine praktično enotne, da jim poleg draginje proračune nepričakovano načenjajo še vladni dogovori s sindikati in da bi bilo treba drugače razporejati denar za financiranje njihovih javnih nalog, se lahko hitro izkaže, da župani povsem različno razumejo, kaj bi bila pravičnejša razdelitev denarja. Verjetno ni župana, ki bi pristal na to, da bi po kakšnem novem ključu razdeljevanja njegova občina prejela manj denarja. Zato obstaja resna možnost, da bi že prvi informativni izračuni, ki bi kakšnim občinam odmerili nižji znesek, naplavili stara rivalstva med bolj in manj razvitimi občinami, med manjšimi in večjimi občinami ter očitke o centralizmu, ki da favorizira prestolnico.
