Kljub neobvladljivi zadolženosti je bil Cimos v tistih časih še vedno perspektivno podjetje – s proizvodnjo turbopolnilnikov za avtomobile se je uvrščal v svetovno špico. To je bilo državnim bankam malo mar, ko se je Cimos, v katerem je država obvladovala tretjinski delež, znašel v finančnih škripcih. Da bi mu podaljšale ročnost odplačevanja posojil, so banke terjale dokapitalizacijo in prodajo v svetu renomiranega hčerinskega podjetja Litostroj Power, proizvajalca turbin za hidroelektrarne.
Dokapitalizacija je spodletela, leta 2013 je država Cimosu odobrila poroštvo za najem 35-milijonskega posojila, banke so Cimosu reprogramirale posojila, leto kasneje je bil Čehom poceni prodan Litostroj Power – namesto sprva predvidenih 40 milijonov je izkupiček znašal le dobrih 20 milijonov evrov. Agonija se je nadaljevala, razni svetovalci so kovali visoke dobičke, državne banke upnice in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), obče poznana kot slaba banka, so v lastniški kapital konvertirale del svojih terjatev do Cimosa in postale njegove lastnice.