Raphus cucullatus, po domače dodo, je bil ptič, ki so ga odkrili leta 1598 na Mavriciju, vzhodno od Madagaskarja. Čeprav populacija tega otoka v 17. stoletju nikdar ni presegla 50 ljudi, so ga nizozemski naseljenci iztrebili v vsega 64 letih. Zadnjega so namreč videli leta 1662. K izumrtju doda naj bi sicer prispevale tudi invazivne živali, ki so jih ljudje naselili na otoku, načeloma pa naj bi bil glavni problem, da se je dodo razvil v okolju brez plenilcev in je bil posledično povsem nepripravljen, ko so v njegovo okolje naposled prišli. Slovenski spletni uporabniki si delimo veliko skupnega z dodom.
Po zaslugi zaščite našega jezika smo bili dober del prvih treh desetletij komercializacije spleta varni pred mnogimi nevarnostmi. Prevare so v naše nabiralnike prihajale redno, a smo jih zaradi slabe angleščine, nato pa slabe slovenščine prepoznali že od daleč. Polomljene slovenščine v zlonamerni pošti je vse manj. Spretni nepridipravi obvladajo tudi posnemanje logotipov in oblike sporočil, ki jih pošiljajo banke, pošte, spletne trgovine in druge storitve. S prihodom umetne inteligence so sporočila še prepričljivejša, prihajajo pa tudi še hujše nevarnosti. Aprila letos je splet preplavila pesem Heart on My Sleeve, ki naj bi jo ustvarila glasbenika Drake in the Weeknd. Nista je. Umetna inteligenca je preprosto posnemala njuna glasova. Kar znajo narediti amaterski kreativci, znajo tudi profesionalni prevaranti. Vprašanje je le dostop do dovolj izsekov posameznikovega glasu. Kaj vse ste pripravljeni zaupati znanemu glasu?
Še pred pojavom umetne inteligence se je pojavil fenomen zlonamerne kode kot storitev (MaaS). Računalniško spretni že nekaj časa na črnem trgu ponujajo najem zlonamerne kode za izvedbo hekerskih napadov. Cene so lahko smešno nizke. Nekaj se najde tudi za okoli 50 evrov na mesec ali pa za delež pridobljenih sredstev. Ponudniki ob tem ponujajo 24-urno podporo najemniku, obstajajo pa tudi forumi z nasveti in celo ocene kvalitete posameznih ponudnikov. Danes za izvedbo spletnega napada ni več treba znati. Dovolj je hoteti.
V zadnjih letih se je zaradi večje dobičkonosnosti delež izsiljevalskih napadov večinoma preusmeril na podjetja. Po podatkih SI-CERT so bili lani kar v 78 odstotkih incidentov z izsiljevalskimi virusi tarče poslovni subjekti. Skrbi IT-služb so v luči teh podatkov razumljive. Hkrati pa ukrepi pogosto otežujejo življenje zaposlenim, ki so navajeni določenega načina dela. Zaposleni se pritožujejo nad paranojo IT-službe, IT-služba pa nad brezbrižnostjo zaposlenih ter njihovim odporom do kakršnega koli izobraževanja s tega področja. Najpogosteje zaradi napadov podležejo mala in srednja podjetja, ki so močno odvisna od nemotenega delovanja informacijskih sistemov, nimajo pa sredstev za povečevanje odpornosti proti kibernetskim tveganjem. To je dokaz, da zaščita deluje. Zgodi pa se tudi velikim, kar vedno znova opominja, da je najšibkejši člen vseeno človek. Tudi draga protivlomna vrata ne pomagajo, ko nekdo pozabi ključe v ključavnici ali pa te prostovoljno izroči roparjem.
Spletni plenilci so med nami in bodo vse bolje opremljeni. Nadležno je biti srna, ki je vselej na preži in se požene v dir ob prvem poku dračja. Življenje doda je veliko bolj prijetno. Srne je mogoče srečati na Golovcu, sredi Ljubljane. Dodov ni več.
