Koaliciji je ta teden vendarle uspelo izglasovati spremembe zakona o delovnih razmerjih. To je dobra novica. Novelirana mala delavska ustava uzakonja številne novosti v prid zaposlenim, med drugim oskrbovalski dopust in večjo zaščito sindikalnih zaupnikov. Z uveljavitvijo novele se je država tudi izognila grožnji, da bi zaradi nepravočasnega upoštevanja evropskih direktiv plačala 1,5 milijona evrov kazni.
Vlada Roberta Goloba je v državni zbor poslala spremembe, ki so bile predhodno neusklajene s socialnimi partnerji. Rešitvam so nasprotovali predstavniki delodajalskih organizacij. Vztrajali so pri stališču, da naj se zakon dopolni zgolj z določili evropskih direktiv, še posebej ostro so nasprotovali dodatni zaščiti sindikalnih zaupnikov.
Parlamentarna obravnava in potrditev neusklajenega predloga novele zakona o delovnih razmerjih je precedens v novejši politični zgodovini Republike Slovenije. Nazadnje je takšen razplet grozil pred več kot 15 leti. Tedanji minister za delo je trmaril pri zakonskem besedilu, ki mu je en pogajalski pol izrecno nasprotoval in je vztrajno zapuščal pogajanja, češ da ne potekajo v duhu socialnega dialoga.
Predsednik vlade ni preslišal njihovih kritik in opozoril. Še več, ministru za delo je predlagal, da naj zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov odstopi s funkcije. »Prevečkrat je po njegovi krivdi prišlo do neusklajenega ravnanja, premalo je bilo pretehtanih predlogov in preveč nepotrebnih konfliktov,« je premier kritiziral svojega ministra in se izrecno opredelil za nadaljevanje socialnega dialoga. Sočasno je dal jasno sporočilo, da bo šel predlog zakona o delovnih razmerjih v parlamentarno proceduro le s konsenzom. Ta je bil – po ministrovi interpelaciji in razrešitvi – tudi dosežen. Ob letu osorej so socialni partnerji uskladili besedilo novele zakona o delovnih razmerjih. Z dogovorom so bili zadovoljni vsi.
Opisano dogajanje se je odvijalo v letih 2006 in 2007. Predsednik vlade je bil Janez Janša. Odstavljeni minister za delo, družino in socialne zadeve je bil Janez Drobnič (NSi). Nasledila ga je Marjeta Cotman.
Predsednik vlade Robert Golob in minister za delo Luka Mesec nista pokazala politične zrelosti, ki jo je nekoč še premogel njun najhujši politični nasprotnik. To je slaba novica. Umetnost dobre politike, dobrih politikov je, da zmorejo doseči dogovor tudi tam, kjer je to navidezno nemogoče. Res je, da so predstavniki delodajalcev poleti zapustili ekonomsko-socialni svet, z očitkom, da razprava ne poteka v duhu socialnega dialoga. Dober politik se zna odzvati na to prežvečeno pogajalsko taktiko. Mesec se ni znal. Da je kljub temu obstal na položaju, je dodaten dokaz pomanjkanja politične modrosti v kabinetu predsednika vlade.
Sprejeta novela je polovičarska, številnih dolgoročnih, vsebinsko nujnih reform na trgu dela se ni zmogla ali hotela dotakniti. Mesec sicer napoveduje, da se bodo že kmalu lotili popravljanja in nadgrajevanja zakona, z upanjem, da bo socialni dialog potlej boljši in da bodo v njem sodelovali tudi predstavniki delodajalcev. Glede na to, da Mesec našteva zgolj spremembe s spiskov želja ministrstva in sindikatov (obvezna božičnica, dodatek za sobotno delo, možnost 30-urnega delovnega tedna, obvezen 48-urni počitek enkrat na mesec …), je težko verjeti v sporazumen razplet.
Seveda obstaja še alternativni scenarij, po katerem Golobova vlada ne bo več spreminjala zakona o delovnih razmerjih. Ker bodo na sporedu predčasne volitve. Po njih bi obstajala zelo majhna verjetnost, da Levica in Mesec ostaneta na oblasti.
Ni treba podrobneje utemeljevati, zakaj bi bila to zelo verjetno še slabša novica.
