Dokler ji ni sledila Evropska centralna banka (ECB) in z zamudo potegnila neobhodne poteze, so morali miniti štirje meseci. Do septembra 2022, ko je ECB obrestno mero povišala dvakrat, na 1,25 odstotka, so temeljne obrestne mere Feda znašale že od tri do 3,25 odstotka.

Cene so še naprej divjale, zato je sledilo več dvigov obrestnih mer Feda in ECB, pa tudi drugih centralnih bank po svetu. To je povzročilo naraščanje obrestnih mer komercialnih bank. Višje obrestne mere so podjetjem povzročale višje stroške kapitala, kar je vplivalo na njihovo rast in razvoj. Tudi gospodinjstvom so se posojila izrazito podražila. Pred dobrim letom denimo je bil obrok 20-letnega posojila v višini 200 tisočakov z variabilno obrestno mero za okoli 360 evrov višji kot leto pred tem. Če bi pred dvema letoma najeli posojilo v višini 200.000 evrov po fiksni obrestni meri, bi zanj v dveh desetletjih skupno plačali okoli 250.000 evrov, kar bi bilo približno 50.000 evrov manj, kot če bi ga najeli pred enim letom. Ne le da je inflacija prinesla izrazito višje stroške zadolževanja, številni zaradi višjih obrestnih mer stanovanjskih posojil sploh niso mogli pridobiti. Ob zaostajanju nominalnih plač za rastjo cen so se razpoložljiva sredstva gospodinjstev krčila, to pa je vplivalo na zniževanje agregatnega povpraševanja.

Inflacija ima vpliv tudi na državo in njeno proračunsko sliko, saj se je ta na mednarodnem finančnem trgu prisiljena zadolževati po višjih obrestnih merah. Zmagovalke inflacijske ere pa so banke, ki so s krepitvijo obrestnih mer kovale visoke dobičke; že v nekaj mesecih lanskega leta so ga skupaj ustvarile več kot v celotnem letu 2022. Po drugi strani banke obrestnih mer na depozite, kakopak, dolgo niso hotele zviševati. Šele ko so jih korigirale manjše, so jim naposled sledile večje banke.

Ukrepi centralnih bank so sčasoma prinesli sadove – inflacija se je začela umirjati, s tem pa so se porodila pričakovanja o zniževanju obrestnih mer. Številni ekonomisti po svetu so napovedali, da bo dinamika zniževanja obrestnih mer centralnih bank podobna, kot je bila pri njihovem poviševanju, se pravi, da jih bo najprej zniževal Fed, kar se ni zgodilo. Na začetku junija je namreč ECB temeljne obrestne mere, potem ko jih je od julija 2022 do oktobra 2023 dvignila desetkrat zapored, znižala za 0,25 odstotne točke, s čimer so se znižale za 3,75 do 4,5 odstotka. Na drugi strani Atlantika niso hiteli, pri čemer velja omeniti, da ima ECB cilj zagotavljati stabilne cene, cilj Feda pa je hkrati tudi nizka brezposelnost. V sredo so iz Feda sporočili, da temeljne obrestne mere ostajajo za zdaj nespremenjene v višini od 5,25 do 5,50 odstotka, kar je največ po 23 letih, da pa bi jih lahko znižali septembra, odvisno od tega, kakšni bodo tekoči podatki.

Spodbudna novica je prišla v sredo, ko so iz Statističnega urada RS sporočili, da je inflacija v Sloveniji na letni ravni julija znašala 1,3 odstotka, pri čemer so se cene na mesečni ravni znižale za 0,1 odstotka. Toda da bi bili že na varni strani, še ne moremo reči. Iz Eurostata so obenem sporočili, da je bila na medletni ravni povprečna inflacija evrskega območja julija 2,6-odstotna, kar je bilo za 0,1 odstotne točke več kot junija. Ta podatek nakazuje, da ECB morda septembra ne bo ponovno znižala obrestnih mer, kar številni pričakujejo, in da ciljne, največ dvoodstotne inflacije na evrskem območju še ne bo dosegla prav kmalu.