Sebastjan Morozov Foto: Luka Cjuha
Dobički bank in visoki krediti komitentov
Na skokovito naraščanje inflacije v začetku leta 2022, čemur so po epidemiji covida botrovali najprej ponovno odpiranje gospodarstva, težave v dobavnih verigah, pomanjkanje ponudbe, nato pa vojna v Ukrajini, ki je povzročila rast cen nafte in plina, se je z dvigovanjem temeljnih obrestnih mer marca tistega leta najprej odzvala ameriška centralna banka (Fed).
Dokler ji ni sledila Evropska centralna banka (ECB) in z zamudo potegnila neobhodne poteze, so morali miniti štirje meseci. Do septembra 2022, ko je ECB obrestno mero povišala dvakrat, na 1,25 odstotka, so temeljne obrestne mere Feda znašale že od tri do 3,25 odstotka.
