Trump je govoril o globoki državi, ki da mu spodkopava vodenje države in izvajanje programa. Njegove trditve niso bile brez podlage, kar koli si kdo pač predstavlja pod pojmom globoka država. Navsezadnje so vpleteni o tem samohvalno pisali v časopisih. Septembra 2018 je denimo v The New York Timesu izšel znameniti prispevek z naslovom Sem del upora znotraj Trumpove administracije. Tedaj javnosti še neznan avtor je zapisal: »Mnogi na visokih položajih v njegovi lastni administraciji marljivo od znotraj onemogočajo izvajanje delov njegovega programa in njegove najslabše vzgibe. Bom že vedel. Sem eden od njih.«

Osem let kasneje je Trump prišel pripravljen. Imenovanja na najvišje položaje, zlasti v državotvornih ministrstvih, tečejo hitro, selekcija je bila očitno opravljena vnaprej, glavno sito pa sta zvestoba in privrženost. Sodeč po imenovanjih na nekatera ključna ministrstva, na čelu s pravosodnim, je za razliko od prvič kriterij izkušenj ostal nekje zadaj. Trump tokrat hoče poslušne ljudi, ne izvedencev s svojimi agendami. Le tako naj bi lahko dosegel, kar si je zastavil. In hoče ljudi, ki so daleč od tako imenovanega establišmenta. Če dvigajo prah, so morda še boljši. Ampak to še ni vse.

S seboj je prinesel še debelejši scenarij. Kot je nekoč posrečeno satirično prikazovala angleška nadaljevanka Da, gospod minister, državni aparat, kjer so zaposleni profesionalci, ne politično imenovani kadri, živi svoje življenje mimo tega, kdo trenutno biva na vrhu vlade ali nekega ministrstva. Tudi v tem aparatu pa po Trumpovem mnenju domuje sovražnik. Scenarij za obračun z njim je bil napisan že pred leti, proti koncu Trumpovega prvega mandata, ko je pričakoval, da mu bo takoj sledil drugi. Predsednik ZDA ima pravico zamenjati približno 4000 politično imenovanih državnih uslužbencev. Trump pa je že takrat hotel sistemizacijo spremeniti z uvedbo novega »razreda F«, kamor bi uvrstil še 50.000 državnih uslužbencev, seveda predvsem domnevnih nasprotnikov, ki bi se poslej vsi šteli za politično imenovane kadre in bi jih zato bilo mogoče takoj zamenjati. Denimo v FBI, pravosodnem in zunanjem ministrstvu, okoljski agenciji, obveščevalni dejavnosti ... Posebej bi se lotil še generalov in drugih visokih predstavnikov vojske, ki idejno in ideološko niso po njegovi meri.

Vse to, skupaj s čistko v državnih financah, kar je zaupal poslovnežu in letošnjemu predsedniškemu kandidatu Viveku Ramaswamyju ter najbogatejšemu Zemljanu Elonu Musku, ki v dobršni meri živi od poslov z državo in ekosubvencij, naj bi Trumpu omogočilo, da stori vse, kar se je namenil, brez spotikanja od znotraj, v vladi. Zanimivo bo spremljati, v kolikšni meri mu bo uspelo. Amerika ima tri veje oblasti. V kongresu ima večino v obeh domovih njegova republikanska stranka in tam bo treba gledati, kako se bodo obnašali običajno nekoliko bolj samosvoji senatorji. Potrjevanje kandidata za pravosodnega ministra Matta Gaetza, najbolj spornega kandidata doslej, bo lep test predanosti. Sodišča bodo zgodba zase, pod drobnogledom zna biti vrhovno, ki je večinsko konservativno. Ameriko čakata dve pestri leti. Po kongresnih volitvah novembra 2026 pa bo Trumpov vpliv verjetno začeti upadati, saj se začne nov predsedniški volilni cikel. Tretjega mandata pač ne sme imeti. Tako vsaj piše v ustavi.