Če bi bilo to res, upravno sodišče sklepa o primernosti kandidata za generalnega direktorja policije Senada Jušića ne bi razglasilo za nezakonitega. Če bi bilo to res, bi posebna komisija uradniškega sveta vsaj poskušala utemeljiti, ali se za vodstvene izkušnje štejejo le dejanske vodstvene izkušnje ali pa tudi izkušnje, ki jih je mogoče »po naravi stvari« oziroma z malo dobre volje šteti za vodstvene izkušnje. Če bi bilo to res, precej verjetno Senad Jušić niti ne bi postal generalni direktor policije. Če bi bilo to res, izključni razlog za njegovo imenovanje ne bi bila zgolj kompatibilnost z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem.
Na tem mestu smo pred dobrim letom zapisali, da bo mala katastrofa za slovensko policijo, če Jušićevemu (neizbranemu) protikandidatu Boštjanu Lindavu na upravnem sodišču uspe dokazati, da Jušić kot nekdanji pomočnik komandirja koprske policijske postaje in pomočnik vodje koprskih kriminalistov ne izpolnjuje zakonske zahteve osmih let vodstvenih izkušenj, ali celo doseže razveljavitev njegovega imenovanja. Za vsako vsaj približno urejeno državo bi bila velika blamaža, če bi imela na čelu represivnega organa z 8000 zaposlenimi nekoga, ki ne izpolnjuje niti formalnih pogojev. Nazadnje je Lindavu uspelo dokazati »le«, da je bil nezakonit že sklep posebne komisije uradniškega sveta, saj komisija v sklepu ni utemeljila svoje odločitve, s katero je vprašljive Jušićeve vodstvene izkušnje vendarle ocenila za ustrezne. Zaradi odsotnosti obrazložitve je upravno sodišče niti ni moglo preizkusiti.
Sodišče je spisalo tiste vrste sodbo, ki jo lahko vsakdo tolmači po lastnih interesih. Nedvomno pa je, da je bil aktualni generalni direktor policije na vladi imenovan na podlagi nezakonitega sklepa in posledično tudi nezakonitega postopka. Sprenevedanje, kakršnega sta si privoščila Jušić in Poklukar, češ da sodba upravnega sodišča, ki nazadnje ni razveljavila vladnega sklepa o Jušićevem imenovanju, aktualnemu generalnemu direktorju policije celo daje legitimnost, meji že na slaboumno podcenjevanje vsakega pismenega državljana. Ker so pismeni tudi nekateri koalicijski poslanci, del koalicije nekoliko drugače razume legitimnost prvega policista, v SD pa so se v prvem odzivu celo strinjali, da bi moral biti postopek imenovanja ponovljen.
Posledice bosta nosila notranji minister in vlada. Jušić je pač karierni policist, ki je najprej kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, nato pa kot kandidat za polni mandat izkoristil priložnost za velik karierni preskok. Ambicioznost še ni greh.
Poklukar pa je po drugi strani pred več kot enim letom, ko so bile vse dileme glede Jušićevega izpolnjevanja formalnih pogojev že znane, na vprašanje novinarjev, kako bo ravnal, če se izkaže, da je v postopku imenovanja prišlo do nepravilnosti, brezbrižno odgovoril: »Jutri je nov dan.« Novi dan je zdaj tukaj in pomeni njegovo interpelacijo.
