Pot do cilja je bila bržkone bolj zapletena in dražja, kot so pričakovali v bančni centrali v Budimpešti. Leta 2015 jim je prevzemno tarčo Novo KBM speljal ameriški finančni sklad Apollo Global Management, v sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj. Štiri leta kasneje je bil Apollo uspešnejši tudi pri prevzemu Abanke. Nazadnje je OTP banka leta 2021 za milijardo evrov kupila povečano Novo KBM in zagnala združitev s SKB banko, ki jo je leta 2018 kupila od francoske bančne skupine Société Générale.

Učinke operativne združitve, ki naj bi bila izpeljana do 2. septembra, bodo najbolj občutili komitenti SKB banke. Prejeli so nove številke transakcijskih računov, ki jih bodo morali sporočiti svojim delodajalcem ali zavodu za pokojninsko zavarovanje. Za to bo dovolj časa, saj bo združena OTP banka do 30. novembra morebitne prilive s starega računa pri SKB preusmerjala na novega. Zaradi spremenjenih številk računov bodo morali dosedanji komitenti SKB banke obvestiti tudi plačnike in prejemnike trajnikov. V času združitve informacijskih sistemov, med 30. avgustom (od 12. ure) in 2. septembrom (do 8. ure), bodo komitenti prav tako imeli omejen dostop do nekaterih bančnih storitev.

Z združitvijo se bo slovenska bančna krajina občutno spremenila, saj bo slovenska OTP banka po bilančni vsoti le za tri odstotne točke zaostajala za NLB, po obsegu kreditov jo bo celo prehitela. Koncentriranje bančnega sektorja, ki ga bosta odsihmal obvladovala dva primerljivo velika igralca, zagotovo ne bo imelo pozitivnih učinkov za komitente, ki so že tako ali tako zelo zadržani do sprememb. Nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar je rad ponavljal, da v Sloveniji prej menjamo zakonca kot banko. Od zdaj bo na izbiro ena banka manj.

Napoved, da bo tudi OTP banka v prihodnje ostala “zavezana lokalnemu okolju”, je za Maribor ničvredna. Morebitno izpolnitev te zaveze bo v prihodnosti izkusila kvečjemu Ljubljana.

Velika neznanka ostaja tudi, kako nevtralna igralka bo OTP banka na slovenskem finančnem trgu, ali bo posredno ali neposredno pomagala izpolnjevati madžarske geopolitične strateške cilje v Sloveniji. Dejstvo, da naši vzhodni sosedi s trdo roko vlada iliberalni demokrat Viktor Orban, ne vliva zaupanja.

Kar je ta čas mogoče predvideti, je to, da bo najbolj negativne učinke združitve (spet) začutil Maribor. Mesto, ki je pred desetletjem še bilo domicil štirih bančnih uprav (Nove KBM, Poštne banke Slovenije, Probanke in Raiffeisen banke), bo s četrtkom ostalo še brez zadnjega bančnega sedeža. Seveda tu ne gre zgolj za formalnost. Srednjeročno bo zaradi podvajanja ugasnilo več sto delovnih mest v slovenski OTP banki, nekatera za vedno, druga se bodo selila v ljubljanske pisarne na Slovenski cesti 58, konec leta 2026 pa v poslovno-stanovanjski kompleks Emonika.

Začrtano ekonomsko in socialno siromašenje Maribora skuša uprava Nove KBM ozaljšati z donacijami. Banka je Mestni občini Maribor nakazala 120.000 evrov za izgradnjo novega igrišča pri Osnovni šoli Leona Štuklja. Po besedah predsednika uprave Johna Denhofa je donacija dokaz, da Nova KBM tudi po dokončni združitvi s SKB v okviru skupine OTP ostaja zavezana lokalnemu okolju. »Kar se ne bo nikoli spremenilo, je naša zavezanost ljudem in okolju, kjer delujemo,« je dejal Denhof, ki bo konec leta, ko se mu izteče mandat, zapustil bančno upravo.

Napoved, da bo tudi OTP banka v prihodnje ostala »zavezana lokalnemu okolju«, je za Maribor ničvredna. Morebitno izpolnitev Američanove zaveze bo v prihodnosti izkusila kvečjemu Ljubljana. 

Priporočamo