Za mnoge med njimi velja, da so, vsaj na prvi pogled, na las podobni izdelkom priznanih blagovnih znamk – le da so Temujevi tudi do nekajkrat cenejši.
Kitajska spletna aplikacija, ki je pred dvema letoma prodrla v ZDA, nato pa tudi v evropske države, skuša uporabnike spleta in pametnih telefonov omrežiti z osupljivo nizkimi cenami in agresivnim oglaševanjem. V osnovi deluje podobno kot platforma Shein, ki ponuja navidez neskončno vrsto izdelkov neposredno od dobaviteljev. Ti izdelujejo kratke serije proizvodov in se pri tem neprestano prilagajajo zanimanju kupcev.
Razmah tovrstnih spletnih trgovcev je dramatično spremenil dinamiko na trgu. Po podatkih družbe Cargo Facts Consulting družbe Temu, Shein, Alibaba in Tiktok dnevno pošljejo več kot 10.000 ton blaga, kar lahko napolni približno 108 tovornih letal boeing 777. Takšen poslovni model ima svojo ceno. Vse večja priljubljenost spletnih trgovcev, ki spodbujajo ultrahitro modo in hiperpotrošnjo sproža kritike, povezane z varnostjo in kakovostjo izdelkov, varstvom osebnih podatkov, kršitvami delavskih pravic ter nenazadnje pogubnim vplivom na okolje in celo na duševno zdravje uporabnikov.
Tuji mediji denimo že poročajo o primerih zasvojenosti z aplikacijo, ki po uporabniški izkušnji z mamljivi nagradami v obliki kuponov, utripajočimi ikonami hitrih popustov in odštevalniki časa spominja na pravcat virtualni kazino, nekateri strokovnjaki za odvisnost pa Temujevo strategijo primerjajo s strategijo igralnih avtomatov.
V takšnih razmerah okostenele nadzorne institucije, kot je slovenski tržni inšpektorat, delujejo skorajda komično. Četudi bi inšpektorji posegli po najskrajnejšem (in verjetno tudi pravno vprašljivem) ukrepu in prepovedali tega ali onega spletnega trgovca, bi si verjetno v zameno prislužili prihod treh novih, še večjih in še predrznejših. Za povrh bi podžgali tudi revolt nakupovalno obsedene množice, ki bi nedvomno našla obvode, da še naprej nakupuje pri priljubljenem ponudniku – prav tistem, kjer nakupujejo tudi vsi ostali tiktok vplivneži in vplivnice. Dobrodošli v poznem kapitalizmu!
A po drugi strani verjetno ne gre verjeti na besedo tistim, ki pravijo, da so za svoje izbire pač odgovorni potrošniki sami. Prvič, ker je varen in etičen nakup v današnji družbi privilegij tistih, ki imajo za to dovolj denarja, znanja in časa. In drugič, ker so izkušnje iz preteklosti, denimo s prehrambnimi izdelki slabše kakovosti (še pomnite razlike pri slovenski in avstrijski coca-coli in milki?), že večkrat pokazale, da podjetja izkoriščajo pasivnost organov in nepoučenost državljanov. Verjetno ni naključje, da je tudi v primeru Temuja nemška potrošniška organizacija tista, ki je udarila po mizi in podjetju zagrozila s kaznijo, medtem ko v Sloveniji zaenkrat sedimo križem rok in oči upiramo v evropsko komisijo.
Razumljivo: tržni inšpektorat in druge institucije iz časov, ko smo nakupovali le v fizičnih trgovinah, klepetali po stacionarcih in pošiljali telefakse, ne morejo biti kos sodobnim Temujem in Sheinom. A težava je tudi v tem. Trgovci so na krilih digitalizacije in globalizacije v zadnjih desetletjih naravnost podivjali in bliskovito napredovali (ali je ta napredek dober ali slab, je drugo vprašanje).
Tisti, ki naj bi te novodobne zveri krotili, pa so sami v marsičem ostali, kakršni so bili – dobri stari birokratski dinozavri.
