V Sloveniji je uporaba luči podnevi obvezna. Z razlogom: večja vidljivost povečuje varnost na cestah. Zato ne čudi, da zgolj redki dnevnih luči nimajo prižganih. Kljub temu je vse več voznikov, ki se pritožujejo nad bleščanjem luči, glavni krivec pa so sodobni LED-žarometi.
Posledic bleščanja na smemo jemati z levo roko, saj prihaja do slabe vidljivosti in razdraženosti, posledično pa do stresa in izogibanja nočni vožnji. Avtomobilski klubi v Evropski uniji, med njimi tudi AMZS, so se že odzvali, saj so ugotovili, da so trenutni predpisi v okviru postopka za homologacijo neustrezni, saj voznikov ne ščitijo dovolj. Zato bodo zahtevali, da posodobijo in prevetrijo predpise in tehnične standarde, ki urejajo svetlobna telesa.
Voznike sicer najbolj motijo dolge luči in prižgane meglenke, zaslepljenost pa je posledično lahko zelo neprijetna. Ko so voznike vprašali, kako doživljajo zaslepitev zaradi svetlobe drugih vozil, jih je le desetina odgovorila, da je tovrstno bleščanje sprejemljivo, šest od desetih pa je bleščanje opredelilo kot moteče. Poznamo sicer dve vrsti bleščanja, občuteno oziroma psihološko in izmerjeno oziroma fizično. Nobeno sicer ne poškoduje očesa, toda izmerjeno ima lahko posledice, ki vplivajo na vožnjo in posledično varnost. Premočna svetloba namreč obremeni svetlobne receptorje na očesni mrežnici z nenadnimi spremembami in močnimi kontrasti. Zato ob močni svetlobi žarometa ne vidimo predmetov, ki so v neposredni bližini. Ko nas zaslepi močna svetloba žarometa, slabo vidimo stvari v okolici svetlobnega snopa.
Težave z zaslepljenostjo ima približno 90 odstotkov vseh slovenskih voznikov, moteče pa je približno za tri četrtine vprašanih. Pri čemer več kot polovica opaža težave predvsem pri slabi vidljivosti, h kateri štejemo temo, meglo, močno deževje ali sneženje, četrtina pa enake težave občuti tudi pri zmanjšani vidljivosti, se pravi pri nizkem soncu, bleščanju sonca ali mraku. Seveda je tehnološki napredek na področju osvetlitve izboljšal vidljivost iz avta tudi ponoči, a tudi na račun varnosti drugih voznikov in udeležencev v prometu.
Prav udeleženci, posebej tisti, ki imajo vozniški izpit v rokah že 30 let in več, pa se zagotovo zavedajo, da so v tem obdobju avtomobilski žarometi izjemno napredovali, zato je danes vidljivost občutno boljša, kar posledično vpliva na prometno varnost in žrtve v prometu. Ker je proizvajalcem in odločevalcem v EU v interesu, da so avtomobili vse bolj varni, saj je prav varnost eden izmed pomembnejših razlogov morebitnega nakupa, je pričakovati, da bodo pripombe glede bleščanja vzeli resno. LED-žarometi namreč uporabnikom že danes prinašajo veliko več koristi kot slabosti, ker pa je zaslepljenost med vožnjo lahko neprijetna, je njen učinek treba zmanjšati. A ne za vsako ceno.
