Gertruda iz Grgarja je tekačica na osemsto metrov. Zadnja leta je nepremagljiva, konkurentke vselej premaga vsaj za deset metrov. A pozornosti sotekmovalk in športne javnosti ni vzbudila le z nepremagljivostjo, temveč tudi z mišičasto postavo, ki bi bila v ponos vsakemu moškemu. Gertruda se je rodila kot deklica in bila vzgajana kot deklica. V puberteti je prerasla vrstnice, ramena so se ji močno razširila, mišice pa razvile veliko bolj kot sotekmovalkam, s katerimi je v domačem atletskem klubu trenirala po istem programu. Gertrudino življenje je bilo, ko je bila še zarodek, zastavljeno, da bo deček. Ob spočetju je prejela spolni kromosom X od mame in spolni kromosom Y od očeta. Po nekaj tednih sta se ji, pod vplivom spolnega kromosoma Y, iz nediferencirane zasnove za reproduktivne (spolne) organe razvila testisa, ki sta začela izločati moški spolni hormon testosteron. A pri testosteronu se je zapletlo. Gertruda je po mami podedovala gensko napako, zaradi katere se testosteron v njenem telesu ne pretvarja v dihidrotestosteron. Pod vplivom testosterona so se v Gertrudinem telesu izoblikovali notranji spolni organi, značilni za moške (testisi), zaradi odsotnosti dihidrotestosterona, ki je odgovoren za nastanek zunanjih spolnih organov, značilnih za moške, pa so se na njenem telesu izoblikovali zunanji spolni organi, značilni za ženske. Zato so jo ob rojstvu prepoznali kot deklico. V puberteti so se Gertrudine mišice zaradi prisotnosti testosterona izoblikovale po moškem tipu, zaradi odsotnosti dihidrotestosterona, ki vpliva na moški tip poraščenosti, pa je Gertruda razvila poraščenost po ženskem tipu.
Gertruda je interspolna oseba. Čeprav je genetsko moški (ima X in Y kromosom), ima njeno telo značilnosti deloma moškega, deloma ženskega spola. Motnje v spolnem razvoju so redke. Izražajo se na različne načine, saj so posledica različnih genskih/kromosomskih napak. Genske/kromosomske napake se vselej izrazijo s funkcijskim primanjkljajem (na primer z neplodnostjo ali slabšimi gibalnimi sposobnostmi), nikoli s presežkom funkcije. Je Gertruda moški z nepravilno razvitimi zunanjimi spolnimi organi ali je ženska z nadpovprečno razvitimi mišicami? Verjetno se strinjamo, da je njen mišični ustroj posledica moškega principa v njenem telesu, ki ga genska napaka ni zatrla. Je prav, da Gertruda z »moškimi« mišicami tekmuje v teku na 800 metrov v ženski konkurenci?
Na nedavno končanih olimpijskih igrah sta veliko prahu dvigovali boksarki moškega videza. Nimamo dovolj podatkov, da bi lahko ocenili, ali gre za osebi z motnjo v spolnem razvoju (interspolni osebi), še manj, ali sta imeli boksarki zaradi morebitne motnje v spolnem razvoju telesno prednost pred sotekmovalkami. Veliko bolj kot dilema, ali sta boksarki sodili v žensko konkurenco ali ne, je bila zaskrbljujoča utemeljitev Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) glede njunega sodelovanja na ženskem boksarskem turnirju. Thomas Bach, predsednik MOK, je na tiskovni konferenci pozval: »Če nam predstavite znanstveno utemeljen test, s katerim bomo lahko identificirali ženske in moške, bomo prvi, ki ga bomo uporabili.« Sklepamo lahko, da v MOK niso sposobni določati spola tekmovalcem, da boksarki moškega videza morda res nista ženski, še več, da MOK ne razpolaga z jasnimi kriteriji, kdo sme na olimpijskih igrah tekmovati v ženski konkurenci. Reakcija MOK glede »spornih« boksark je bila nepravična za vse. Boksarke so bile obremenjene z mislijo, da se v boju za olimpijsko medaljo morda soočajo z moškima. Boksarki moškega videza pa sta bili po nepotrebnem izpostavljeni medijskemu linču. Osebe z motnjo v spolnem razvoju se spoprijemajo s številnimi težavami, ki jih motnja povzroča. Poleg tega se morajo spoprijemati tudi s stigmatizacijo, posmehovanjem in diskriminacijo zaradi družbeno ustvarjenega pogleda na motnje v spolnem razvoju. MOK bi moral zaščititi tekmovalke pravočasno, že pred začetkom iger, z jasnimi kriteriji, kdo sme sodelovati na igrah.
Thomas Bach je v zagovor odločitvi MOK, da sporni boksarki lahko nastopita na igrah, tudi povedal: »Tekmovalki sta bili rojeni in vzgajani kot ženski, kot ženski sta vpisani v potnem listu, vrsto let sta tekmovali kot ženski. To je jasen dokaz, da sta ženski.« Je MOK podlegel maligni »woke« psihologiji, ki z relativizacijo vsega in vsakogar briše uveljavljene meje in postavlja pod vprašaj naše vrednote, verodostojnost znanosti, naš spol, identiteto posameznikov, identiteto družbe ter neoliberalizmu služi kot opravičilo in utemeljitev za brezsramno in nemoralno družbeno pustošenje?
Vrednote olimpizma so odličnost, spoštovanje in prijateljstvo. Vrednote MOK so, več kot očitno, drugačne. Je napočil čas, da v bodoče organiziramo vzporedne, od MOK neodvisne igre, ki bodo res temeljile na vrednotah olimpizma?
