Lepota vodika je v tem, da je brezogljičen in da torej pri njegovem »kurjenju« ne nastajajo emisije CO2. Od tod ideja, da bi iz presežkov električne energije iz obnovljivih virov sonca in vetra prek elektrolize vodo (H2O) pretvarjali v vodik (H2), tega shranjevali in ga nato namesto zemeljskega plina uporabljali za proizvodnjo elektrike in v industriji za proizvodnjo toplotne energije. Avtomobili, tovornjaki, ladje in letala naj bi vozili na vodik.

Nič čudnega, da so »najnaprednejše« države z Nemčijo na čelu, evropska komisija in mednarodne organizacije, kot je Mednarodna agencija za energijo (IEA), ponorele za »zelenim vodikom« in ga razglasile kot ključni element v razogljičenju planeta.