Obvestilo v obliki glasnega zvonjenja mobilnega telefona, s spremljajočim SMS-opozorilom, utegne v takšnih kritičnih situacijah odločati med življenjem in smrtjo. Prebivalci Jablanice, Konjica in Fojnice opozorilnih sporočil niso prejeli, saj BiH nima vzpostavljenega telekomunikacijskega sistema javnega obveščanja in alarmiranja. Tudi Slovenija ga nima, čeprav bi moral začeti delovati najkasneje 21. junija 2022, v skladu z določili direktive EU. Direktivo iz leta 2018 so udejanjili Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Romunija in Španija. Italija prav zdaj testira sistem, Avstrija ga nadgrajuje. Tudi srbski že deluje. Slovenija je v skupini zamudnic.
Izvedba opozorilnega sistema ni bila prioriteta vlad Mira Cerarja in Marjana Šarca. Vlada Janeza Janše, ki je bila ob poteku roka evropske komisije na oblasti, je svojo nalogo opravila polovičarsko. Ministrstvo za obrambo pod vodstvom Mateja Tonina je sicer februarja 2022 naročilo in plačalo špansko aplikacijo, a zatem ni opravilo ključnega dela naloge. Spisati bi moralo še ustrezno odredbo, ki legalizira uvedbo sistema, in nato skleniti dogovor s telekomunikacijskimi operaterji. Ti morajo poskrbeti, da opozorilo iz uprave za zaščito in reševanje prejmejo domačini in tujci, ki so si predhodno naložili aplikacijo in ki so v kritičnem trenutku v dosegu baznih sprejemno-oddajnih postaj na območju (bližajoče se) nesreče. Ta ni nujno naravna. Sistem je smiselno uporabiti tudi pri drugih katastrofah, prometnih nezgodah in terorističnih napadih.
Tudi vlada Roberta Goloba je znova dokazala svojo neoperativnost, zdramila jo je šele avgustovska katastrofa. Projekt bi moralo že letos realizirati ministrstvo za digitalno prihodnost pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh. Najprej je štiri mesece cincalo z objavo razpisa za izbor izvajalcev vzpostavitve in servisiranja sistema, zatem se je še sporeklo z najpomembnejšim partnerjem, Telekomom Slovenije, ki je sprožil tožbo na upravnem sodišču. Da je mera polna, je ministrstvo sočasno zavajalo javnost z neuresničljivo napovedjo, da bodo sistem testno priklopili do konca leta.
Naključje ali ne, po odhodu ministrice je Telekom Slovenije vendarle podpisal pogodbo za vzpostavitev sistema. Ministrstvo se v svojih odgovorih tudi ne spreneveda več glede roka izvedbe projekta, ki poteče leto dni po podpisu pogodbe. To je oktobra 2025. Čaka nas torej še eno turbulentno leto.
Zgolj delujoč sistem za obveščanje seveda ne izboljša varnosti v kritičnih trenutkih, ključen ostaja človeški dejavnik. Zgovorna je nemška izkušnja. V sredo, 14. julija 2021, je njihov nacionalni sistem za alarmiranje pošiljal prepozna in nezadostna opozorila prebivalkam in prebivalcem v poplavljeni dolini Ahr, mobilna aplikacija Nina je kritične noči povsem obmolknila. Podivjana reka je vzela 135 človeških življenj in opustošila regijo.
Sprva so domnevali, da aplikacija Nina ni sprejemala opozoril zaradi tehnične napake. Časnik General-Anzeiger je resnico razkril leto dni kasneje: pristojni uradnik na uradu za zaščito in reševanje v Bonnu bi moral predhodno, po elektronski pošti ali po faksu, odposlati podpisan obrazec, s katerim soglaša s pošiljanjem obvestil ogroženemu prebivalstvu. Tega ni storil.
Slaba je tolažba, da nesposobnost in neoperativnost odgovornih ni zgolj slovenska folklora. x
