Kakor za koga. Nekateri so oziroma ste mnenja, da smo začeli meteorologi s tem pretiravati. Ampak večinoma se taki komentarji pojavijo v situacijah, ko si opozorila sledijo precej pogosto, kot je bilo, recimo, lani poleti, ko smo imeli res veliko takih pojavov. In ko enkrat preživimo ali doživimo en tak izjemen dogodek (lahko le od daleč in sami nimamo škode, odnese pa cesto nekje na Koroškem), se nam zdi, da so vsa naslednja opozorila, ko ni tako hudo, pretiravanje. Ampak, ali je to res? V bistvu je težko biti dosleden in korekten, težko se je že odločiti, katera situacija je zrela za opozorilo in katera ne. So mejni primeri, ko ne izdamo opozorila, pa se izkaže, da ne bi naredili velike napake, če bi ga. In obratno.
Skušamo biti objektivni. Postavili smo si meteorološko smiselne meje za opozorila. Na primer: če pade v pol ure več kor 25 milimetrov dežja, je to količina, ki lahko povzroči težave z meteorno vodo. Če veter v notranjosti Slovenije, ki je dokaj zatišna dežela, preseže hitrost 70 kilometrov na uro, že lahko povzroči škodo ali druge nevšečnosti, kot so vetrolom, poruši kakšen rastlinjak ali zruši delovni oder, ki je odet v zaščitne ponjave. Za Primorsko je seveda ta kriterij odločno prenizek, saj je tam okolje »navajeno« na bistveno višje hitrosti. Ampak to ne velja za morje – če tam pihne tramontana s hitrostjo 70 kilometrov na uro, lahko naredi precejšnjo zmedo in škodo. Skratka, ko naše napovedi kažejo na možnost, da bodo preseženi pragovi meteoroloških parametrov (enega ali več), izdamo opozorilo. Seveda pa ker napoved ni stoodstotna, je včasih vetra ali padavin manj, kot smo napovedali, in morda opozorilo izzveni nekoliko v prazno.
Posledice intenzivnih meteoroloških pojavov pa so odvisne tudi od drugih okoliščin. Če se silna voda zlije nad ravnino, bodo posledice precej manjše, kot če se enako zgodi nad ozkimi dolinami, kjer padavinska voda pridrvi v dolino po strmih pobočjih. Veter, ki na odprtem ne bi povzročal toliko težav, se v ozkih dolinah, če so orientirane v smeri vetra, okrepi in lahko preseže kritične vrednosti. In kot vedno, opozorila je treba razumeti v kontekstu preostalih okoliščin. In eno opozorilo ni enako drugemu po pričakovanju posledic.
