Pred kratkim sem v trgovskem središču čakal pred blagajno v daljši vrsti. Pred mano sta se živahno in glasno pogovarjali dekleti, po videzu sodeč srednješolki ali študentki. Pogovor je tekel v odlični angleščini o opravljenem nakupu in izbranih artiklih. Pomislil sem, da sta mogoče dijakinji na izmenjavi oziroma študentki programa Erasmus. Ko smo prišli do blagajne, pa sta se začeli z blagajničarko pogovarjati v »kleni« štajerščini. Ko sem naslednjič v parku poslušal pogovor dveh deklet ponovno v angleščini, sem šele razumel, da gre za navado, bolje reči razvado, ko se mladi iz kdo ve kakšnih razlogov med seboj občasno pogovarjajo v angleščini. Potrditev sem dobil tudi od drugih, kar me je navdalo z določeno mero nelagodja. Mogoče bo kdo dejal, da gre pač za »afnanje« mladih, kar lahko deloma drži, vseeno pa je to prepogost pojav, da ne bi nosil določenega sporočila.
Omenjeni dogodek sem povezal s še eno izkušnjo. V skoraj tridesetih letih ravnateljevanja sem opravil približno devetsto intervjujev z dijaki, ki so se prijavili za program mednarodne mature. Tipično vprašanje na razgovoru je bilo, katere knjige so prebrali. V vseh teh letih so nekateri avtorji ostali isti, večina pa se jih je spreminjala, kar je popolnoma razumljivo. Manj razumljivo, da ne rečem skrb vzbujajoče, pa je bilo dejstvo, da se je z leti spremenil tudi jezik, v katerem so brali knjige. Če so ob začetku devetdesetih let dijaki brali knjige v slovenščini, so ob koncu mojega ravnateljevanja večinoma brali knjige v angleščini. Zakaj je tako, mi niso znali konkretno povedati, res pa je, da so to povedali z nelagodjem.
Podobno izkušnjo, sicer na drugačen način, sem doživljal ob dogodku Preživite dan na Drugi. Gre za dogodek, ko na II. gimnazijo Maribor povabimo devetošolce in jim predstavimo delo in življenje na šoli. Med drugim učenci prisostvujejo pri uri pouka in na tak način spoznajo, kakšen pouk lahko pričakujejo. Učencem izberemo pouk različnih predmetov, med njimi tudi pouk slovenščine. Obisk ure pouka določimo naključno. Ko skupini učencev sporočimo, da gredo k pouku fizike, geografije in drugih predmetov, to sprejmejo brez pripomb. Odločitvi, da bodo nekateri obiskali pouk slovenščine, pa sledijo globoki vzdihi in zavijanje z očmi.
Kako je to mogoče? Zakaj zmeraj bolj v ospredje stopa angleščina? Zakaj takšen odziv na povabilo obiska pouka slovenščine? Odgovori zahtevajo resen strokovni razmislek, sam lahko dodam le svoje opažanje. Pouk angleščine je do osamosvojitve potekal z uporabo domačih, velikokrat neživljenjskih učbenikov in brez možnosti uporabe različnih avdiovizualnih pripomočkov. Uvedba tujih učbenikov, drugačni učni načrti, uporaba različnih virov, filmov in še posebno uporaba interneta pa so bistveno vplivali na znanje angleščine. Svoje je naredila tudi zmeraj večja prevlada anglosaksonske in ameriške kulture. Uporaba različnih platform je prinesla tudi poseben jezik sporazumevanja, ki ga številni pozneje mešajo s knjižno slovenščino, kar še poslabša pisanje v slovenščini.
Letošnji zaplet z esejem na splošni maturi bo stanje le še poslabšal. Odzivi učiteljev in dijakov nazorno povedo, da je šlo nekaj hudo narobe. Posebno boli zapis maturantke II. gimnazije Maribor Brine Krajnčič v Večeru 16. maja 2023, ki med drugim pravi: »Naj nekdo, prosim, razsvetli RIC, da mi nismo testna skupina poskusnih zajčkov v slogu: 'Le kaj se jim zgodi, če naredimo to.' Po trditvah učiteljev in dijakov napovedana tema in naslov eseja namreč nista skladna. V priprave na napovedano temo so oboji vložili veliko truda in na koncu razočarano ugotovili, da je bilo to v njihovem žargonu 'brez veze in da jih nekdo za...'.« To je slaba popotnica tudi za nove maturante, ki se bodo z odporom pripravljali na maturo, saj enostavno ne bodo verjeli, da bodo res pisali esej na napovedano temo.
Po vseh odzivih bi pričakovali, da bo republiška predmetna komisija za slovenščino objavila pojasnilo ali mogoče (bog ne daj!) opravičilo. Pred leti se je podoben zaplet zgodil v programu mednarodne mature pri fiziki. Čeprav gre za zelo uveljavljen program z dolgoletno tradicijo in izkušnjami, je pri predmetu fizika prišlo po navedbah dijakov do pretežkih nalog. Dijaki z vsega sveta so še isti dan po izpitu oblikovali facebook skupino, ki je v enem dnevu dosegla 30.000 sledilcev. Vsi odzivi so zahtevali upoštevanje pretežkih nalog pri določitvi ocen in izražali nezadovoljstvo. Vodstvo programa mednarodne mature je že naslednji dan objavilo opravičilo za neprimerne naloge in obljubilo upoštevanje zahtev dijakov. Od pisanja eseja sta pretekla že dva tedna, pojasnila oziroma (ponovno bog ne daj!) opravičila pa dijaki in učitelji še niso prejeli (napisano v četrtek, 18. maja 2023).
V tem tekstu ne bom podrobneje obravnaval nemogočih poimenovanj lokalov in jedilnikov pred lokali v angleščini, kjer dobiš občutek, da si v Londonu, spakedrane slovenščine voditeljev v nekaterih radijskih in TV-oddajah in tako dalje. Vse je le dodaten kamen v mozaiku našega neustreznega ravnanja s slovenščino. Ne bom podrobneje ponavljal že skoraj izpetega pomena slovenščine za nacionalno identiteto, saj to že vsi vemo. Le ničesar ne naredimo za izboljšanje. To ni le naloga šolstva, ki pa se tudi ne more izogniti dejstvu, da je eden ključnih dejavnikov pri oblikovanju znanja in odnosa do slovenščine. Zelo povprečni rezultati pravkar objavljenih rezultatov bralne pismenosti naših četrtošolcev so dober opomin in zahtevajo ukrepanje.
Thank you for reading! Oops! Hvala za branje!
