Elektrika naj bo, so pred leti glasno napovedovali šefi tako rekoč vseh večjih avtomobilskih podjetij in bili sveto prepričani, da si tega želijo tudi potrošniki. Ti so se sicer sprva odzvali pozitivno, a je kmalu postalo jasno, da si elektrifikacije, kot jo ponujajo zdaj, Evropejci ne želijo. Pa ne zato, ker jim za okolje ni mar. Temveč zato, ker si zasoljenih cen avtomobilov, ki presegajo meje razumnega, premajhnih dosegov in neustrezne infrastrukture, na kateri za nameček polnjenje postaja vse dražje, ne želi nihče.
Šefi v industriji so razvajeni, saj so bili v letih pred korono navajeni na velike prodajne številke in posledično milijardne dobičke, danes pa seveda nič več ni tako, kot je bilo. Kupci so postali preudarnejši in tudi v državah Evropske unije z največjo kupno močjo dobro premislijo, koliko denarja bodo namenili za nakup avtomobila. Dober avto za vsako ceno tako ni več moto, ki bi mu ljudje množično sledili, prav tako pri nakupu štirikolesnika nad čustvi vse pogosteje prevlada razum. Na mobilnost drugače gledajo tudi mlajše generacije, ki jim lastništvo nad avtomobilom v življenju ni več prioriteta, saj se zavedajo prednosti javnega prevoza in souporabe avtomobila.
Da bodo varčevali, je pri Volkswagnu jasno že od lani, 10-milijardna evrska vsota, ki jo želijo prihraniti, pa je zagotovo nerealna. V Nemčiji naj bi bili tako v nemilosti delavci v šestih tovarnah, a morebitna odpuščanja ne bodo poceni, saj sindikati v tej državi veljajo za močne, zato bodo morali odgovorni najprej razdeliti milijardne odpravnine zaradi zgodnjega upokojevanja in sporazumnih odpovedi, preden bodo lahko resnično začeli varčevati. Za šefe pa je seveda umestno vprašanje, zakaj so gradili tovarno za proizvodnjo električnih avtomobilov v Zwickauu, čeprav je bilo že med gradnjo jasno, da je njena zmogljivost previsoka. Med gradnjo so oznanjali, da gre za simbol uspešne preobrazbe, saj so pred tem v njej proizvajali avtomobile z motorjem z notranjim zgorevanjem. Danes pa tarnajo nad pomanjkanjem povpraševanja po električnih avtomobilih.
Seveda je vrag vzel šalo, saj ne gre le za Volkswagen, številna druga podjetja se srečujejo s podobnimi težavami. Zadnja leta so vlagala milijarde evrov za prehod v brezogljično družbo, zdaj je denarja začelo zmanjkovati in sledilo je zategovanje pasu. Ker gre za industrijo, ki v EU zaposluje kar 13 milijonov ljudi, je pred odločevalci oziroma politiki velik izziv, saj morajo panogi nedvomno pomagati. Tekmeci z vsega sveta, posebno iz Kitajske, komaj čakajo, da bi evropska avtomobilska industrija pokleknila.
