Analiza Emblemsvåg (2024) ugotavlja, da je nemška energetska politika Energiewende do leta 2022 zahtevala skupne izdatke v višini 696 milijard evrov (387 milijard evrov v kapacitete obnovljivih virov energije (OVE) in 310 milijard evrov v subvencije za razpršene OVE), vendar pa je kljub temu v 20 letih te politike zmanjšala emisije podnebnih plinov le za 25 odstotkov. Analiza kaže, da bi bili izdatki, če bi Nemčija pustila obratovati jedrske elektrarne in zgradila nove, za državo za polovico nižji, hkrati pa bi s tem dodatno za 73 odstotkov zmanjšala emisije podnebnih plinov.

Še sveže poročilo ameriškega ministrstva za energijo ugotavlja, da bi bil razvoj trajnostnega elektroenergetskega sistema v ZDA s kombinacijo jedrske energije, OVE in hranilnikov za 37 odstotkov cenejši od alternative zgolj OVE in hranilnikov. Podobno ugotavlja skupno poročilo francoske RTE in Mednarodne agencije za energijo iz oktobra 2021, da bi bila pot k brezogljični družbi do leta 2050 za Francijo, ki že zdaj proizvaja 60 odstotkov elektrike v jedrskih elektrarnah, za 17 odstotkov cenejša s polovično kombinacijo investicij v jedrske in OVE-kapacitete glede na varianto zgolj z OVE.