Precej verjetno je, da ste prvo besedo v naslovu prepoznali intuitivno, brez napora, prebrali ste jo kot celoto, ker ste jo v življenju že velikokrat videli. Po drugi strani je malo verjetno, da bi gremrnacija kot zaporedje črk, kot črkovno podobo že srečali, kljub temu da vam je morda poznan koncept nadležnega osebka, ki nenehno preži na jezikovne napake. Ob branju druge besede v naslovu je bilo treba razrešiti nenavadno zaporedje črk »mrn«, povezati prvi del besede, popačeno prenesen iz angleščine, s konceptom omenjenega nadležnega osebka ter ugotoviti, da je intuitivno prepoznano zaporedje »nacija« pravzaprav rodilnik ednine od ne prav pogosto zapisane besede »naci«. Kognitivni napor morda ni bil posebno hud in dolgotrajen, vendar za nazaj lahko čutite razliko med načinom prepoznavanja obeh besed.

Kako vemo, da zapisanega gremrnacija še niste srečali? V korpusu standardne pisne slovenščine Gigafida se psihologija pojavlja 12.887-krat, pri čemer je vsak od vključenih stavkov različen od drugega. Besedilni korpus naj bi v grobem odražal razmerja med pojavljanjem besed, zvez ali daljših sekvenc v splošni pisni slovenščini in frekvenca besede psihologija kaže, da je razmeroma pogosta. Na frekvenčni listi se pojavlja nekje med poljubom, sramoto in viharjem. Gremrnacija v Gigafidi seveda ni. Tudi Googlov spletni iskalnik pravzaprav presenetljivo najde le en sam zadetek, pa še ta je iz besedila v slovaščini.

Psihologi in psiholingvisti pravijo, da se vam je v procesu branja te kolumne že zgodil priming. Z gremrnacijem ste bili soočeni trikrat, zdaj štirikrat, in vam je že bolj domač, kot vam je bil na začetku branja, če to hočete ali ne. Intuitivni, nezavedni sistem, ki ga ne moremo nadzorovati, je bil že na delu. Podobno kot če preberete »modro«, »jasno«, »nevihtno« in ne boste si mogli pomagati, da vam v glavi ne bi nezavedno odzvanjala beseda, ki opisuje navidezno usločeno ploskev nad obzorjem. Pri vašem seznanjanju z gremrnacijem je med drugim začel delovati tudi učinek preproste izpostavljenosti ali mere-exposure effect. Ta fenomen je bil preizkušan v številnih eksperimentih in rezultati kažejo, da ljudje začnemo bolj pozitivno dojemati različne stvari zgolj zato, ker se z njimi večkrat srečamo. V enem od eksperimentov so bili na prvi strani časopisa objavljeni oglasom podobni okvirčki s turškimi oziroma turško zvenečimi besedami: kadirga, saricik, biwonjni, nansoma in iktitaf. Nekateri oglasi so bili objavljeni zgolj enkrat, drugi dvakrat, petkrat, desetkrat ali petindvajsetkrat. Konteksta ali razlage ni bilo in na vprašanja bralcev je bil ponujen odgovor, da oglaševalec želi ostati anonimen. Ko so bralstvo potem anketirali, ali določena beseda pomeni nekaj dobrega ali slabega, so bili rezultati nedvoumni: večkrat objavljene besede so bile ocenjene kot precej bolj pozitivne v primerjavi s tistimi, ki so bile objavljene zgolj enkrat ali dvakrat.

Vse omenjeno ponuja precej možnosti za različne manipulacije, predvsem v oglaševalski panogi in povsod, ko hočemo koga v kaj prepričati, na primer volivce in volivke. Poleg tega ima pomembne implikacije za jezikovno standardizacijo. Če pomislite, koliko truda ste vložili v ponotranjenje zapisa v standardni slovenščini, ki vam zdaj omogoča razmeroma nenaporno branje te kolumne, bi se na vse kriplje upirali, č b nndm zčl pst slvnščn brz smglsnkv. Zadnji odvisnik v prejšnjem stavku ste lahko razumeli, vendar je bil zapis moteč in naporen za branje. Ironično iz tega izhaja, da so nadležni osebki, ki prežijo na jezikovne napake, angeli varuhi nenapornega branja, vsaj za generacijo, ki ji pripadajo.

Mlajše generacije pa so izpostavljene drugačni slovenščini. Družbena omrežja niso starejša od deset, petnajst let in če si ves čas v možgane vtirate zgolj internetno slovenščino s kratkimi sporočili in nujno spremljajočo grafiko, je jasno, da bo že branje krajšega romana brez sličic in podobno močnih impulzov predstavljalo znaten napor, ki se mu bodo lenobni in energetsko potrošni možgani izogibali. Temu se je nedavno pridružila še slovensko govoreča umetna inteligenca. Če so veliki jezikovni modeli pri čem dobri, je to napovedovanje naslednje besede v nizu, saj je to na nek način vse, kar počnejo. V nevronskih mrežah pa imajo shranjene velike količine besedil, iz katerih črpajo statistično znanje. Umetna slovenščina je zato lahko berljiva, čeprav lažniva. Kot ugotavljajo pisci, ki popravljajo strojno generirana besedila, iskanje neumnosti v dobro berljivem besedilu predstavlja precejšen kognitivni napor. Slišim, da se prenavlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Upam, da bodo na ministrstvu razmišljali tudi o teh novodobnih dilemah.