Naj sem še tako napenjal možgane, se nisem mogel spomniti, kateri državni praznik imamo. Ko sem natančneje pogledal spored, sem ugotovil, da gre za državni praznik ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Postalo me je sram, da se nisem mogel spomniti za Slovenijo tako usodnega dogodka. Pri tem ne gre za to, da ne bi ničesar vedel o tem, le v spominu mi ni ostal datum tega pomembnega in pogumnega dejanja.

Da bi se odkupil sam sebi, sem se odločil, da si kljub drugim načrtom proslavo ogledam. Državne proslave si po navadi ogledam, pa ne zaradi govorov, temveč zaradi kulturnega programa, ki je pač za proslavo nujen. Videl sem že veliko proslav, nekatere bolj posrečene, druge manj. Posebno delikatne so proslave, ki hočejo biti drugačne in odstopati od klasičnih proslav z recitali, plesnimi vložki, odpetimi znanimi pesmimi in videoprojekcijami.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo