Mokro vreme ni prijatelj pisanih listov na drevju, pa ne da hitreje odpadejo, le nekako jih vremenska sivina ubije, niti ne zbledijo, ker se barve sploh ne razvijejo v vsej polnosti, ne zažarijo. Slovenci imamo za november ime listopad. Morda bi ga bolj upravičeno dali oktobru, ker se do začetka novembra precej listja že osuje. Prav zanimivo, včasih na vejah vztraja do zadnjih oktobrskih dni, a čez dan, dva so veje že precej bolj gole.
Bomo videli, kako bo letos. Trenutno je drevje še precej olistano, a do začetka novembra je še skoraj teden dni. Ker pa pričakujemo suho vreme brez slane, bi se utegnilo zgoditi, da se bo november začel z listjem na drevju. Torej bo potem kasneje upravičil svoje slovensko ime. Ampak tudi oktober ni ravno vinotok, se vam ne zdi? Konec koncev šele sveti Martin naredi novo vino. Predlagam, da zamenjamo imeni mesecev. Bi bilo to dejanje nespoštovanje ljudske dediščine? Pa saj bi imeni ostali, ne bi izginili (sicer pa, kdo sploh uporablja slovenska poimenovanja mesecev v letu razen ob redkih priložnostih?). Ali poznate slovenska imena vseh dvanajstih mesecev? No, da slišim! Lahko tudi po e-pošti …
Pa nadaljujmo s sivo. Seveda niso vsi meseci v letu sivi, če kateri, so to november, december in januar. Kdaj nas lahko presenetijo s čudovitimi dnevi, sicer kratkimi, a z bleščečo poševno svetlobo – morda v takih primerih celo bolj potrebujemo sončna očala kot poleti, ko svetloba prihaja od zgoraj, zdaj pa nam sonce blešči naravnost v oči. A taki dnevi niso ravno značilni za ta čas. Pogostejša je sivina. Zakaj sivina? Ja, od kod pa naj se vzamejo barve? Če je megla, je vse zavito v belkasto, sivkasto tančico. Sončna svetloba je šibka, siplje se na drobnih kapljicah megle. Pravo sivino pa povzroča nizka oblačnost. Oblaki, ki nam visijo sto, dvesto metrov nad glavo, lahko tudi nižje. Taki oblaki so »mokri«, vsebujejo precej vode, zato zelo uspešno prestrezajo sončno svetlobo. Skoznje pride precej oslabljena, posledica je »senca« na spodnji strani oblakov, na oblačni bazi, ki jo mi vidimo od spodaj. Poleg sivine je tudi dnevna svetloba šibkejša in sivino še poudari. In kadar so drevesa povsem brez listja, je vse skupaj videti še bolj turobno. In kadar rosi ali dežuje, je vse skupaj videti še bolj turobno. In kadar smo slabe volje, je vse skupaj videti še bolj turobno. In kadar …
No, raje končajmo, da se nas ne loti depresivno razpoloženje. Ki si ga nekoliko preženemo s prednovoletnimi lučkami, tudi z novim vinom in z druženjem.
