Prva in druga Jugoslavija sta bili koristni za Slovenijo. Ne glede na to pa je Slovencem v tej druščini počasi postajalo vse bolj nelagodno. Premik na zahod se je začel nekje v šestdesetih letih. Takrat so v Jugoslaviji vsi gradili avtoceste na relaciji vzhod–zahod, namen je bil povezati državo, federacijo in vse njene narode in narodnosti. Slovenci so imeli druge plane. Hoteli so čim hitreje v Celovec in Trst. S tem bi ponovno združili enotni slovenski kulturni prostor, pa tudi trge, na katere je vedno bolj pogledovala slovenska ekonomija. Leta 1969 je »cestna afera« označila začetek spopada med starimi režimskimi strukturami in novim »liberalnim« duhom, ki se je širil v Ljubljano, Zagreb in Beograd. Ko se je elitna druščina oblastnikov, ki so se zbrali okrog jugoslovanskega patriarha Josipa Broza - Tita, odločila, da ne bo prepustila oblasti, so na jugu »liberalci« končali v zaporu, v Ljubljani pa so Staneta Kavčiča, najvidnejšega domačega predstavnika liberalizma, postavili v zlato kletko in nadaljevali njegovo politiko brez njega.