‘Interpelacije vlade nismo vložili zato, da bi izglasovali konstruktivno nezaupnico, temveč le zato, da bi se malo pogovarjali. To je klic k razumu.« Tako nekako je Janez Janša zadnji teden pojasnjeval še eno potezo, s katero upa, da ne bo šel v politično pozabo. Od njega smo slišali že marsikaj. Navajeni smo, da napada, žali, se posmehuje, si izmišljuje, grozi in se dela večno žrtev. Navadili smo se tudi redkih obdobij, največkrat pred volitvami, ko je Janez kar naenkrat spravljiv, ves sladek in ponuja roko vsem, ki jo hočejo sprejeti. Ampak ta ovčja koža mu ne pristaja. Enostavno mu ni narejena po meri in se v njej ne počuti dobro. Največkrat jo hitro odvrže, še preden mu spodrsne.
Tokratni zdrs je veličasten. Eden večjih nesmislov, ki so se pojavili na političnem parketu. Ker Janez s svojo ekipo ve, da mu konstruktivna nezaupnica ne more uspeti, in tudi ve, da s svojo ekipo nima česa pametnega ponuditi, bi se pač malo pogovarjal. En tak debatni krožek, ki bi šel skozi trenutno politično situacijo. Poslanci njegove stranke bi z napisanimi govori pač ugotovili, da je vse narobe, da nič ne štima, da nam ni pomoči in naj že zmaga razum. Bolj smešnega poziva že dolgo ne. Janša s svojimi junaki kliče k razumu. In to nekaj dni po tem, ko njegov potrčko Pavel Rupar zganja cirkus na glavnem trgu v Ljubljani. Ko s pomočjo nore televizije z imenom nacionalna tv Slovenijo prepričuje, da so na trgu zbrani potencialni junaki nove stranke. Nove sile, ki bo Slovenijo zavrtela v pravo smer.
Dragi moji, saj jo že vrtijo. To, kar počne Uroš Urbanija s svojo četico, je točno to. Ajde, da se hecajo s prenosom strankarskega mitinga pod plaščem generacijskega protesta, da si dajo malo duška. Malo maščevanja v stilu, vi nas vlačite po zobeh, mi pa vam serviramo megadogodek prebujenega Ruparja, ki je doživel spreobrnitev. Ker to še ni dovolj, nam servirajo Igorja Pirkoviča z Utripom, ki ima na jedilniku spet stara jajca s komunisti in bandierro rosso. Za dober umetniški vtis pa potegne še en star črno-beli posnetek Staneta Dolanca, ki obljublja večno slavo in oblast komunistom. Izvirno do amena, mojster Pirkovič. Še bolj to, da je prvi junak oddaje Janez Janša, drugi Aleš Primc, tretji Pavel Rupar, četrti Boris Tomašič in za uvod ter konec slovenska narodnozabavna muzika. Grda račka pa Zoran Janković in koalicija. Seveda je Igor Pirkovič našel še enega hudega sovražnika. To je feminizem. In v oddaji Arena še hop po njem. Dobro sta mu asistirali Eva Irgl in Valentina Plaskan. Znani teoretičarki in strokovnjakinji za družbena vprašanja in feministična gibanja.
Igor Pirkovič je absolutna zvezda nacionalke. Prešišal je Jožeta Možino po levi in desni, za seboj pustil Vido Petrovčič, ki je bila genialna komentatorka Ruparjevega cirkusa v stilu severnokorejske nacionalne televizije, in popolnoma zasenčil Rosvito Pesek. Tako kot se iščejo novi obrazi v politiki, se iščejo tudi na nacionalki. In Igor je tak novi obraz. Tak prebujeni obraz. Obraz, ki je doživel spreobrnitev in razsvetljenje. Doživel razodetje in njegova lucidnost ne pozna meja. Predvsem pa je Pirkovič vizionar. Skupaj z modrim generalnim vodstvom nacionalke.
Zato se moramo še enkrat zahvaliti ustavnim sodnikom, ki so zadržali izvajanje novega zakona o RTV. Četica vizionarjev na Kolodvorski mora dokončati svoje delo. Zaenkrat so na pol poti. Še vedno je nekaj posameznikov, ki niso spregledali. Še niso spoznali, da se morajo posloviti od starih praks, starih privilegijev in starega dojemanja medijev. Medij ni tu zato, da se z njimi igrajo in eksperimentirajo. Medij je tu zato, da se dokončno opravi obrat v družbi. Da stopi v bran temeljem naše biti.
In o teh temeljih bi se rad pogovarjal Janez Janša. Seveda v neposrednem prenosu. Upam, da arhitekt novega reda Urbanija ta veledogodek s tretjega programa prestavi na prvega. Slišali bomo, kako bomo brez muzeja osamosvojitve propadli. Kako se nam režejo temelji in narodna bit. Kako nam ultralevičarji in družbena gibanja zamegljujejo fokus. Namesto da bi se ukvarjali s svojim bistvom, nam servirajo neke podnebne in socialne teme. Zato bomo v tej debati zagotovo slišali, da je črtanje ideje o muzeju najbolj kontrarevolucionarno dejanje po osamosvojitvi. In da to seveda ni naključje, saj se spet oglašajo izbrisani, ki bi jim simpatizerji kontrarevolucije postavili celo ć na ploščadi pred Rogom v Ljubljani.
Si lahko predstavljate bolj nesramno potezo od te? Namesto da bi postavili na ploščadi spomenike vidnim predstavnikom osamosvajanja, nas bo tam na našo svetlo preteklost opominjal neki nepomembni mekani č. V kratkem lahko pričakujemo tisto, kar je napovedal Lojze Peterle. Junaki osamosvojitve bodo šli v akcijo. Aktivirali bodo strateški rezervni plan za ustavitev razgradnje svetinje osamosvojitve.
Ta program ima jasno le eno točko: vsi junaki gredo v pokoj. Janez in kompanija, dobrodošli med upokojenci. Tja namreč spadate. Spoznajte že to …
