K splošni morali štejemo temeljna pravila vedenja, ki smo jih ljudje izoblikovali skozi zgodovino z namenom lažjega sobivanja v skupnosti. Spoznali smo, da je življenje v skupnosti prijetnejše, če ne lažemo, ne krademo, ne škodimo sočloveku, ne ubijamo, smo spoštljivi, vljudni in prijazni do soljudi, smo spoštljivo oblečeni … V vseh kulturah vsi ljudje, ki so zavezani moralnemu vedenju, spoštujejo načela splošne morale.
Poglejmo letošnjo olimpijado skozi prizmo splošne morale in etike. Otvoritvena slovesnost je, poleg plovbe športnikov po Seni, postregla z obilico razgaljenih intimnih predelov teles in vulgarnimi ter obscenimi nastopi številnih umetnikov. Organizatorji odprtja letošnjih olimpijskih iger so se zaradi burnih odzivov javnosti opravičili, češ da v Franciji vlada pravica do svobodnega umetniškega izražanja, da so s slovesnostjo ob odprtju olimpijskih iger želeli poudariti francoske vrednote in načela. Prikazati so želeli, da lahko sobivamo kljub različnosti. Opravičilo je prozorno že na prvi pogled. Res je, ljudje imamo različne vrednote, a če želimo, da se bodo ob naših vrednotah prijetno počutili tudi ostali, moramo svoje vrednote uskladiti s splošno sprejetimi načeli splošne morale. Razgaljenost, ki je sama sebi namen, ter obsceno in vulgarno vedenje v javnosti nista skladna s splošno moralo. Moralni ljudje ne diskriminirajo, a imajo pravico pokazati s prstom na vedenje posameznikov, ki ni v skladu s splošno moralo.
Verske vrednote so temeljne vrednote mnogih. Vrednote, povezane z vero, so običajno močno vtkane v posameznikovo osebnost in jo zato pomembno opredeljujejo. Posmehovanje verskim vrednotam posameznika je zato posmehovanje posamezniku, njegovi osebnosti. Mar nas splošna morala ne zavezuje, da moramo sočloveka spoštovati? Umetnost je estetska, umetnost nas uči in opozarja, umetnost pomirja, ne žali. Novinarka in publicistka, gospa Vesna Milek, v Sobotni prilogi Dela ugotavlja, da je da Vincijeva Zadnja večerja ikonična, arhetipska podoba. Izgovor režiserja olimpijske otvoritvene slovesnosti, da je poustvaril van Bijlertovo Slavje bogov, in ne da Vincijeve Zadnje večerje (kako je lahko pozabil na tako ikonično stvaritev?), je zato banalen. In ponižujoč: »Če bi bili izobraženi, bi razumeli, kaj sem poustvaril in želel sporočiti.« Je prava umetnost res ekskluzivistična, razumljiva le redkim poznavalcem umetnosti?
Otvoritvena olimpijska slovesnost je skupnosti LGTB, ki smo jo v zadnjih letih, zdaj lahko že rečemo, oddiskriminirali in povsem sprejeli, naredila veliko nepotrebne škode. V neprijeten položaj je potisnila tudi športnike in Francoze.
Prizorišče plavalnega dela olimpijskega triatlona je bila Sena. Organizatorji so triatlonce, ki so se leta odrekali in pripravljali za tekmo življenja, povsem ponižali: če želite olimpijsko medaljo, boste morali zaplavati v umazani reki. Bakteriološka analiza vode v Seni na prisotnost bakterije Escherichije coli, pokazateljice fekalnega onesnaženja, je povsem brezpredmetna. Sena v Parizu je že organoleptično (ocenjeno s čutili – na pogled, z vonjanjem) neprimerna za plavanje. Pariška županja, ki je nekaj dni pred olimpijskim triatlonom zaplavala v njej, ni dokazala, da je Sena čista, pokazala je le, da se njeni higienski standardi bistveno razlikujejo od splošno veljavnih. Ali je moralno, da organizatorji, zaradi prestiža, škodijo zdravju triatloncev?
Sodobne zablode interpretacije in razumevanja spola botrujejo še eni žalostni olimpijski zgodbi. Razčistimo. Spol določata spolna kromosoma v celicah. Kombinacija dveh spolnih kromosomov X določa ženski spol. Kombinacija spolnega kromosoma X in spolnega kromosoma Y določa moški spol. V okviru moškega ali ženskega spola smo lahko veseli ali žalostni, obupani ali upajoči, samozavestni ali negotovi, včasih se lahko počutimo bolj žensko, včasih bolj moško, lahko smo vzgajani skladno z našim spolom ali pa ne. Ne glede na razpoloženje, počutje in vzgojo ostaja kombinacija spolnih hormonov v naših celicah od spočetja naprej nespremenjena. Zato obstajata le dva spola ter številna občutja in počutja. Včasih se narava poigra z nami. Nekateri ljudje imajo zato v celicah dodaten spolni kromosom (imajo tri spolne kromosome), nekaterim manjka spolni kromosom (imajo le enega), nekateri imajo le manjšo poškodbo kromosoma. Spol se zato včasih telesno ne manifestira, kot bi pričakovali. Ženske in moški nimamo enakih telesnih zmogljivosti. Morala od nas ne zahteva, da smo do vseh enaki, zahteva, da smo pravični, da primerjamo enake z enakimi in različne z različnimi ter jih tako tudi obravnavamo. V pravičnem športu zato moški tekmujejo z moškimi, ženske pa z ženskami.
Olimpijske igre 2024 pod črto: palec navzdol in zelo zelo jokajoč emotikon.
